dovolitev zadrževanja - dovolitev zadrževanja tujca - dovoljenje za zadrževanje v Republiki Sloveniji - odstranitev tujca iz države - pravica do družinskega življenja - kršitev pravil upravnega postopka - nepravilna uporaba materialnega zakona - ugoditev tožbi
Tožnik je prošnjo za podaljšanje dovolitve zadrževanja vložil (16. 8. 2021) po začetku uporabe novele ZTuj-2F. Predhodni postopki glede dovolitve zadrževanja in njegovega podaljšanja so bili do tedaj pravnomočno zaključeni. Zato je organ v konkretni zadevi za (novo) odločitev o dovolitvi zadrževanja kot pravno podlago pravilno uporabil ZTuj-2F. S tem tudi ni mogel dovoliti zadrževanje tožnika zaradi razloga (dokončanja) šolanja, ker po noveli ZTuj-2 ta razlog ni več med razlogi po 73. členu ZTuj-2 za dovolitev zadrževanja.
Okoliščine iz dometa 8. člena EKČP (zvezano s 3. členom KOP, kadar gre za stranke, ki so otroci, in 7. člena KOI, ko so otroci osebe s posebnimi potrebami) je treba presojati tudi v zadevah dovolitve zadržanja tujca in tudi določbo 73. člena ZTuj-2 razlagati v skladu z navedenimi konvencijami in ustavo oz. tako, da se posamezniku - v konkretni zadevi tožniku zagotovi spoštovanje pravice do družinskega oz. zasebnega življenja, kadar okoliščine posamezne zadeve govorijo v prid takšni odločitvi, skladno z načelom sorazmernosti.
ZTuj-2 člen 33, 33/1, 37, 37/1, 55. ZZSDT člen 12, 12/2, 12/4, 42, 42/4.
tujec - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje veljavnosti izdanega dovoljenja - pogoji za podaljšanje dovoljenja - pravnomočna obsodba - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - izdaja soglasja
V konkretni zadevi tožnik izpodbijani odločbi oporeka zaradi odločitve ZRSZ, ki je kot soglasodajalec zavrnil izdajo soglasja k podaljšanju enotnega dovoljenja za prebivanje in delo (kar je imelo za posledico izdajo izpodbojne odločbe) z utemeljitvijo, da je bil tožnik spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin, kar je po četrtem odstavku 42. člena ZZSDT razlog, da soglasja ne izda. Sodišče poudarja, da se v vprašanja, ali je tožnik storil kaznivo dejanje ponarejanje listin po tretjem odstavku 251. člena KZ-1, ali je za to dejanje kriv in ali je bil postopek sodišča, ki je odločilo v kazenski zadevi z izdajo kaznovalnega naloga, pravilen, ni spuščalo, in se tudi ni smelo spuščati. Tožnika je za krivega storitve kaznivega dejanja spoznalo za to pristojno sodišče in zato upravno sodišče v to odločitev ne sme posegati ali jo razlagati drugače, kot je bila izrečena.
ZTuj-2 člen 37, 37/2, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-6, 55/4. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 7, 24, 24/2, 52, 52/1.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - podrejanje pravnemu redu - pravica do izjave - pravica do družinskega življenja - načelo sorazmernosti - največja korist otroka
Izpodbijani akt je do tolikšne mere pomanjkljiv, da se ga ne da preizkusiti v smislu 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, razen v tem smislu, da je obrazložitev očitno pomanjkljiva in gre zato za bistveno kršitev določb postopka. Zaradi teh pomanjkljivosti je tožnik imel zgolj navidezno možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP) in je bila s tem kršena tudi tožnikova pravica do obrambe oziroma izjave v upravnem postopku pred izdajo izpodbijanega akta.
Če pa je tožnikova mladoletna hči ob tem tudi državljanka Slovenije ali druge države članice EU, kar tožena stranka tudi ni ugotavljala, bi morala tožena stranka v izpodbijanem aktu upoštevati tudi bistvene pravice tožnikove mladoletne hčerke, kolikor so ji podeljene zaradi statusa državljanke EU na podlagi člena 20 Pogodbe o delovanju EU v smislu sodbe Velikega senata Sodišča EU v zadevi Zambrano.
tujec - tožba v upravnem sporu - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - zanemarljive posledice - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnikov pravni položaj se zaradi teka postopka razveljavitve dovoljenja ni v ničemer spremenil. Izpodbijani sklep v ničemer ne vpliva na obravnavo tožnikove prošnje za podaljšanje dovoljenja oziroma si tožnik tudi z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu in odpravo izpodbijanega sklepa svojega položaja v postopku podaljšanja dovoljenja ne more izboljšati.
ZTuj-2 člen 33, 33/3, 37, 55, 55/6. ZUP člen 214, 214/1.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - pogoji za podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - pravnomočna obsodba - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje - nevarnost za javni red in varnost - pravica do družinskega življenja - neobrazložena odločba
Tožena stranka ni v zadostni meri raziskala, kakšne so potrebe tožnikovih sinov in kakšna je tožnikova vloga v razmerju do obeh otrok. Tožnik se je namreč skliceval, da sta oba sinova otroka s posebnimi potrebami in to dejstvo izkazoval z odločbama pristojnega zavoda, iz katerih pa ni razvidno, kakšno posebno pomoč otroka potrebujeta. Tožena stranka bi zato lahko tožnika o tem zaslišala ali ga pozvala k predložitvi ustreznih dokazil. Šele na tej podlagi bi nato presojala, ali gre za take potrebe, ki jih otroka lahko zadovoljujeta le v Republiki Sloveniji, ali pa bi jih lahko zadovoljevala tudi v izvorni tožnikovi državi.
državljan države naslednice nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - upravni postopek - odločanje v ponovljenem postopku - vezanost upravnega organa na mnenje sodišča
Oba upravna organa prve in druge stopnje v ponovljenem postopku nista sledila pravnemu mnenju sodišča in njegovim napotkom glede vodenja ponovnega postopka. Prav tako nista upoštevala stališč sodišča, izraženih v pravnomočni sodbi, ki se tičejo postopka, kar utemeljeno graja tožnik v tožbi.
ZPŠOIRSP člen 2, 2/2, 2/3. ZUP člen 9, 138, 145. ZUS-1 člen 64, 64/4.
odškodnina zaradi izbrisa - izbris iz registra prebivalstva RS - upravičena odsotnost - pravica do izjave - vezanost na pravno mnenje sodišča
Upravni organ je pred izdajo izpodbijane odločbe seznanjal tožnika z ugotovitvami v postopku, vendar bi ga moral konkretneje in jasneje seznaniti, da ni dokazal upravičene odsotnosti zaradi vojnih razmer v BiH. Tega pa tožena stranka ni storila.
Tožena stranka ni upoštevala napotkov Upravnega sodišča o tem, katera dejstva, ki so razvidna iz podatkov v spisu v zvezi z izjavami tožnika in njegovih družinskih članov kot prič, so pravno pomembna in bi jih tožena stranka morala upoštevati, a jih tožena stranka ponovno ni vključila v dokazno oceno v izpodbijanem aktu.
dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - družinsko življenje - osebne okoliščine
Tožena stranka pri zavrnitvi prošnje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje ni upoštevala okoliščin dolgotrajnega bivanja tožnika in njegovih družinskih članov v RS ter njihovo vpetost v življenje v RS. Zato po presoji sodišča ta odločitev tožene stranke ni pravilna.
odškodnina zaradi izbrisa - izbris iz registra prebivalstva RS - upravičenec do odškodnine - upravičena odsotnost - dokazna ocena - pravica do izjave
Ker je upravni organ kljub tem izjavam ugotovil, da tožnica ni zapustila Slovenije zaradi posledic izbrisa, pri čemer dejstev, ki govorijo v prid vlogi tožnice, ni vključil v dokazno oceno, ni upošteval načela materialne resnice (1. odstavek 8. člena ZUP), po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje, za kar pa je treba upoštevati načelo proste presoje dokazov (10. člena ZUP).
Tožena stranka ni odgovorila na argument, da je bila tožničinemu možu priznana odškodnina zaradi izbrisa, oziroma ni pojasnila, v čem je temeljna razlika med okoliščinami tožničinega moža in tožnice z vidika ZUSDDD. S tem, ko upravni organ ni odgovoril na omenjeni argument tožnice, ji je tudi nedopustno omejil pravico do izjave oziroma obrambe v postopku.
dovoljenje za stalno prebivanje - prenehanje dovoljenja za stalno prebivanje - izgon tujca iz države - stranska kazen izgona tujca iz države - skrajšani ugotovitveni postopek
Ni sporno, da je Okrožno sodišče v Kopru s sodbo I K 22399/2019 z dne 3. 9. 2019 izreklo tožniku med drugim tudi sankcijo izgona tujca iz ozemlja Republike Slovenije za čas 2 let. Ker so s tem nastopile okoliščine za izdajo odločbe o prenehanju dovoljenja za stalno prebivanje iz 3. alineje tretjega odstavka 57. člena Ztuj-2, je odločitev prvostopenjskega organa pravilna.
V tem primeru sta upravni organ in posledično upravno sodišče v upravnem sporu vezana na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča.
ZTuj-2 člen 69, 73, 73/2, 73/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
tujec - tujec, ki mora zapustiti državo - dovoljenje za zadržanje - dovoljenje za zadrževanje v Republiki Sloveniji - dovolitev zadrževanja - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba - začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe
Sodišče ugotavlja, da toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni utemeljila temeljne predpostavke za odločanje o dovolitvi zadrževanja po 73. členu ZTuj-2, to je, da so izpolnjeni pogoji za odstranitev tujca (tožnika) iz 69. člena ZTuj-2. Toženka namreč v sklepu ni navedla vseh relevantnih okoliščin tožnikovega primera in tudi ne za to pomembne zakonske podlage, zato s tega vidika sklepa ni mogoče preizkusiti. Toženka je to skušala sanirati z navedbami v upravnem sporu, vendar s tem po ustaljeni sodni praksi bistveno pomanjkljive obrazložitve upravnega akta ni mogoče nadomestiti.
ZTuj-2 člen 51, 51/1, 51/2, 55. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-7.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - pravica do zasebnega in družinskega življenja - vezanost na zahtevek - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
51. člen ZTuj-2 je treba razlagati v skladu z EKČP in Ustavo tako, da se posamezniku zagotovi spoštovanje njegove pravice do zasebnega življenja iz 8. člena EKČP. Zato upravni organ ni pravilno uporabil navedene zakonske določbe, zaradi česar tudi ni presojal tožničinih življenjskih okoliščin (da od rojstva živi v Sloveniji in je brez državljanstva), čeprav jo je zaslišal ravno zaradi zatrjevanega dolgotrajnega bivanja v Republiki Sloveniji.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - razveljavitev dovoljenja za stalno prebivanje - ugoditev tožbi - neprekinjeno življenje v republiki sloveniji - odprava odločbe - odločanje v sporu polne jurisdikcije - pravica do zasebnega in družinskega življenja
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka razveljavila dovoljenje za stalno prebivanje tožnice v Republiki Sloveniji ter zavrnila prošnjo tožnice za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca v RS. V obnovljenem postopku je zaključila, da tožnica ne izpolnjuje pogoja dejanskega neprekinjenega življenja v RS, ki se zahteva za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje. Sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločitev tožene stranke ni pravilna, saj dolžina časa trajanja odsotnosti, ki bi izkazovala dalj časa trajajočo odsotnost (več kot 6 zaporednih mesecev in nad skupno deset mesecev) v postopku ni bila dokazana, temveč je nedvomno izkazano dolgotrajno tolerirano bivanje tožnika in njegove družine s strani RS na njenem območju.
Prav tako ni razvidno, da bi bili na tožničini strani podani v demokratični družbi nujni razlogi, ki bi zaradi državne oziroma javne varnosti, ekonomske blaginje ali varovanja zdravja, morale oziroma pravic in svoboščin drugih ljudi ali preprečevanja kaznivih dejanj, prevladali nad pravico do varovanja zasebnega življenja tožnice.
Sodišče ni odločalo v sporu polne jurisdikcije, saj bi za to skladno s prvim odstavkom 7. člena ZUS-1 v zvezi s 65. členom ZUS-1 potrebovalo tak postavljeni zahtevek stranke, ki ga tožnica ni podala.
ZTuj-2 člen 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-6, 56, 56/1, 56/1-1. ZUP člen 138, 138/1, 139.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - razveljavitev dovoljenja - napotitev v tujino
Iz 2. alineje prvega odstavka 55. člena Ztuj-2 torej izhaja, da če je tujec zaposlen pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji in ga ta zaradi opravljanja storitev napoti na delo v tujino, potem to ne more biti razlog za zavrnitev dovoljenja za prebivanje oziroma za razveljavitev dovoljenja za prebivanje. Glede na tožbene navedbe in podatke spisa bi lahko bil podan ravno tak primer, ko je tožnik bil zaposlen pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji in ga je le ta napotil v tujino. V kolikor so te okoliščine podane, potem ni razumljivo, da se tožena stranka v istem odstavku odločbe sklicuje na to, da obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu.
ZPŠOIRSP člen 2, 2/1, 2/1-2, 2/2. ZUP člen 8, 10, 237, 237/2, 237/2-3.
odškodnina zaradi izbrisa - izbris iz registra prebivalstva RS - upravičena odsotnost - dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov
Ker sta oba upravna organa prve in druge stopnje, kljub izjavam v upravnem postopku zaslišanih prič in tožnika, ugotovila, da tožnik ni zapustil Slovenije zaradi posledic izbrisa, pri čemer navedena dejstva oziroma listina, ki sicer govorijo v prid zahtevku tožnika, niso bili vključeni v dokazno oceno, tako po presoji sodišča ni bilo spoštovano temeljno načelo materialne resnice, po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje, tudi ob upoštevanju načela proste presoje dokazov, po katerem mora dokazna ocena upravnega organa temeljiti na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka, kar je lahko vplivalo tudi na pravilnost in zakonitost sprejete odločitve.
ZTuj-2 člen 61, 61/1, 61/1-1, 62, 62/3. ZJRM-1 člen 6, 6/1.
tujec - dovoljenje za stalno prebivanje - odpoved prebivanja v Sloveniji - nevarnost za varnost in obrambo države - izgon tujca iz države - pravica do družinskega življenja
Zakonodajalec je kot enega od ukrepov, ki imajo cilj zagotoviti javni red in varnost, določil tudi možnost odpovedi stalnega prebivanja tujcu, in to takrat, ko stori kaznivo dejanje, za katerega mu je izrečena nepogojna zaporna kazen, daljša od treh let. Brez dvoma bo tožniku izrečena odpoved stalnega prebivanja posegla v uresničevanje njegove pravice do družinskega življenja in posegla v vezi, ki ga vežejo na Republiko Slovenijo, vendar pa to samo po sebi še ne pomeni, da je zato ukrep tudi nesorazmeren.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - zavrženje pritožbe - zavrženje prošnje
V zadevi izdaje prvega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo kakor tudi podaljšanje enotnega dovoljena po tretjem odstavku 87. člena ZTuj-2 pritožba ni dovoljena. V tretjem odstavku 87. člena ZTuj-2 je določeno, da pritožba ni dovoljena ne samo zoper odločbo, ampak tudi zoper sklep, ki ga izda upravna enota v upravni zadevi izdaje prvega enotnega dovoljenja.
Ker je v navedeni zadevi pritožba izključena z materialnim zakonom, glede na drugi odstavek 258. člena ZUP ni dovoljena tudi zoper sklep, ki ga v navedeni upravni zadevi izda upravna enota, pa čeprav je v tretjem odstavku 129. člena ZUP sicer določeno, da je zoper sklep o zavrženju zahteve dovoljena pritožba.
Če je stranki izdan upravni akt v enostopenjskem upravnem postopku, kjer ni pritožbe, ni stranka v ničemer prikrajšana do pravice do pravnega sredstva, saj ima v takem primeru pravico do sodnega varstva v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem RS.
ZTuj-2 člen 33, 33/3, 52. Pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje (2012) člen 2.
dovoljenje za stalno prebivanje - zagotovljena sredstva za preživljanje - izplačilo plače v gotovini
Glede na to, da v prvem odstavku 2. člena Pravilnika o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljena za prebivanje izrecno piše, da je možno plačo izkazati ne samo z plačilnimi listinami in izpiski s transakcijskega računa, ampak so navedeni tudi „drugi dokazi, ki nedvoumno izkazujejo prejem dohodkov in prejemkov“, po presoji sodišča to pomeni, da lahko tujec na kakršenkoli način izkazuje, da je plačo tudi dejansko prejel na takšen ali drugačen način.
Tožnik ugovorov, ki se nanašajo na izpolnjevanje samih pogojev za izročitev, v upravnem delu postopka izročitve ne more več uspešno uveljavljati, če se dejansko stanje zadeve od pravnomočne odločitve pristojnih kazenskih sodišč ni v ničemer spremenilo.
Dokazno breme izkazovanja verjetnosti obstoja konkretnega tveganja oziroma nevarnosti je na strani tožnika.
V upravnem delu izročitvenega postopka je treba upoštevati (tudi) konvencijsko pravo (EKČP), vendar le, če gre za nova dejstva, ki utemeljujejo ugotovitev kršitve konvencijskih pravil. Presoja konvencijskih kršitev v upravnem delu izročitvenega postopka pa ni bila mogoča le, če bi tožnik navedel nove razloge, ki bi utemeljevali uporabo konvencijskega prava, torej razloge oziroma dejstva, ki jih do sedaj v sodnem postopku še ni navajal.