begunec - istovetnost osebe - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - družinski člani - pravica do izjave
Za dokazovanje istovetnosti družinskih članov begunca in njegovega družinskega razmerja ne morejo veljati enako stroga pravila kot za druge tujce, ki uveljavljajo pravico do združitve družine – tako glede dokaznih zahtev za predložitev uradnih listin kot glede posledic, če listine niso predložene.
Ko je tožnik navedel dovolj okoliščin, ki kažejo na to, da je komunikacija med njim in njegovo ženo zelo otežena, bi tožena stranka morala družinske vezi tožnika z njegovo ženo in njeno istovetnost preveriti tudi s pomočjo mednarodnih organizacij v skladu s tretjim odstavkom 47.a člena ZTuj-2. Tudi v prvem odstavku 173. člena ZUP je namreč določeno, da listine, ki so dokaz, predložijo stranke ali pa jih priskrbi organ, ki vodi postopek.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZTuj-2 člen 37a, 37a/1.
upravni spor - aktivna procesna legitimacija - aktivna procesna legitimacija v upravnem sporu - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - delodajalec - zavrženje tožbe
Po določbi prvega odstavka 37.a člena ZTuj-2 lahko prošnjo za izdajo enotnega dovoljenja vloži tujec ali njegov delodajalec. Če prošnjo vloži tujčev delodajalec, lahko opravlja tudi druga dejanja v postopku v skladu s tujčevim pooblastilom, ne more pa se mu vročiti izdanega enotnega dovoljenja. V obravnavani zadevi ni sporno, da je prošnjo za tujca vložila tožeča stranka kot delodajalec. Zgolj s tem dejanjem pa ni pridobila statusa stranke (ali stranskega udeleženca) v upravnem postopku. Delodajalcu je namreč z navedeno zakonsko določbo dana le procesna legitimacija, ki nima podlage v stvarni materialno-pravni legitimaciji (pravici do prebivanja), glede nadaljnjih procesnih dejanj pa lahko delodajalec nastopa le kot pooblaščenec tujca.
ZUP člen 274. ZUS-1 člen 33, 33/1, 33/1-2, 36, 36/1, 36/1-6.
dovolitev zadrževanja - zahteva za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - ugotovitvena tožba - tožbeni predlog - akt, ki očitno ne posega v tožnikovo pravico
Pravico do zadrževanja v Republiki Sloveniji podeljuje odločba o dovolitvi zadrževanja le tujcu, ki je v postopku odstranitve, zaradi česar je logično, da o dovolitvi zadrževanja ni mogoče odločati, če je bil tujec že odstranjen. Zato si tožnik, glede na to, da v Republiki Sloveniji ni več v vrnitvenem postopku, po presoji sodišča z odpravo sporne odločbe, izdane v upravnem postopku po nadzorstveni pravici, svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati. Morebitna ugoditev tožbi, odprava izpodbijane odločbe tožene stranke, odprava 2. točke izreka odločbe o dovolitvi zadrževanja po nadzorstveni pravici in dovolitev zadrževanja na podlagi prve in sedme alineje drugega odstavka 73. člena ZTuj-2, glede na navedeno okoliščino namreč ne bi imeli nobenega učinka.
tujci - socialne in ekonomske pravice - dopolnilna sodba - pogoji za izdajo dopolnilne odločbe
O zahtevkih, za katere tožeče stranke predlagajo izdajo dopolnilne sodbe, torej o pravici zdravstvene in osnovne oskrbe, kakor tudi o pravici šolanja otrok in o dolžnosti izdati izkaznico s strani Centra za tujce, je bilo že odločeno, in sicer z osnovno delno odločbo, zaradi česar je bilo treba predlog za izdajo dopolnilne sodbe, ker je ta neutemeljen, zavrniti.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs
Glede na določilo 5. alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2, po katerem mora upravni organ ugotoviti, ali tujčevo prebivanje v RS utegne pomeniti nevarnost za javni red in varnost ali mednarodne odnose RS ali obstaja sum, da bo njegovo prebivanje v državi povezano z izvajanjem terorističnih ali drugih nasilnih dejanj, nezakonitimi obveščevalnimi dejavnostmi, proizvodnjo ali prometom z drogami ali izvrševanjem drugih kaznivih dejanj, tožena stranka navaja, da mora v tej zvezi upoštevati tudi podatke, ki sta jih v okviru svojih zakonskih pristojnosti pridobili tako Policija, kot SOVA.
ZTuj-2 člen 76, 78, 78/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2.
tujci - omejitev gibanja tujcu - nastanitev v centru za tujce - tožba - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
ZTuj-2 v 76. členu ureja omejitev gibanja tujcu in njegovo nastanitev v centru, v prvem odstavku 78. člena pa določa, da nastanitev tujca v center odredi policija z odločbo; zoper odločbo o nastanitvi ima tujec pravico do vložitve tožbe na upravno sodišče v treh dneh po vročitvi odločbe. Zakonsko določeni rok, v katerem je treba vložiti tožbo zoper odločbo, kot je izpodbijana, je torej 3 dni od vročitve odločbe.
ZTuj-2 člen 33, 33/3, 55, 55/1, 55/1-1. Pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje (2022) člen 2, 2/1, 5, 5/1. ZUP člen 7, 237, 237/2, 237/2-3.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje veljavnosti izdanega dovoljenja - pogoji za izdajo dovoljenja - neizpolnjevanje pogojev - bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev odločbe
Za zaključek toženke, da tožnik nima zadostnih sredstev za preživljanje, ker toženka ni upoštevala plač, ki mu jih je delodajalec izplačal v gotovini, ni pravne podlage. Zaradi nepravilnega načina izplačevanja dohodka s strani delodajalca po presoji sodišča tujec ne more trpeti posledic v tem smislu, da se mu ne bi priznalo, da teh dohodkov sploh ni prejel (enako sodba v zadevi III U 8/2015).
ZTuj-2 člen 51, 51/1, 73, 73/2, 73/2-1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
tujci - dovolitev zadrževanja - odstranitev tujca iz države - mladoletnik - zavarovanje koristi otrok
Izjemne in zelo specifične dejanske okoliščine tega primera, posebej otrok, bi po presoji sodišča organ moral upoštevati pri presoji utemeljenosti prošnje za dovolitev zadrževanja. Ob upoštevanju 8. člena EKČP in Konvencije o otrokovih pravicah, s tem njihovega zasebnega življenja v Sloveniji, namreč utemeljujejo prepoved vračanja družine in nujnost njihove udeležbe tožnikov v postopku pred državnimi organi v Republiki Sloveniji.
ZDR-1 člen 135. ZTuj-2 člen 33, 33/3, 52. Pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje (2012) člen 2. ZUP člen 8.
dovoljenje za stalno prebivanje - zagotovljena sredstva za preživljanje - izplačilo plače v gotovini - načelo proste presoje dokazov
Iz prvega odstavka 2. člena Pravilnika o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje je jasno razvidno, da je možno plačo izkazati ne samo s plačilnimi listinami in izpiski s transakcijskega računa, ampak tudi drugimi dokazi, ki nedvoumno izkazujejo prejem dohodkov in prejemkov. Navedeno je v skladu z načelom proste presoje dokazov (8. člena ZUP), ki pomeni tudi, da organ, ki vodi upravni postopek, pri presoji, ali je podano oziroma resnično neko dejstvo, ni omejen niti vezan na nobena posebna formalna dokazna pravila ali pogoje, ob katerih bi moral šteti neko dejstvo za dokazano.
ZTuj-2 člen 33, 33/3, 52. Pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje (2012) člen 2, 2/1.
dovoljenje za stalno prebivanje - zadostna sredstva za preživljanje - izplačilo plače v gotovini
Iz prvega odstavka 2. člena Pravilnika o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje je jasno razvidno, da je možno plačo izkazati ne samo s plačilnimi listinami in izpiski s transakcijskega računa, ampak tudi drugimi dokazi, ki nedvoumno izkazujejo prejem dohodkov in prejemkov.
izročitev - pogoji za izročitev - izročitev tujca tuji državi - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - vezanost na odločitev kazenskega sodišča - soglasje za izročitev tujega državljana v kazenskem postopku
Za ugotavljanje okoliščin, ali obstaja verjetnost, da bi bil tujec v državi prosilki mučen ali da bi se z njim nečloveško ali ponižujoče ravnalo, sta skladno s 14. točko prvega odstavka 522. člena ZKP v zvezi z 528. členom ZKP, pristojni sodišči, in minister za pravosodje ne more posegati v okoliščine, ki jih je že ugotavljalo sodišče in katerega odločitve so pravnomočne, saj za to ni pristojen. Za presojo okoliščin, o katerih je pravnomočno odločilo že sodišče, ni pristojno niti upravno sodišče v upravnem sporu, ker bi sicer poseglo v stvarno pristojnost drugega sodišča. Toženka (tj. Republika Slovenija - Ministrstvo za pravosodje RS) je po 530. členu ZKP pristojna le, da ugotovi ali je tožniku (tj, tujcu katerega izročitev se zahteva) priznana mednarodna zaščita ali gre za vojaško kaznivo dejanje ali politično kaznivo dejanje in da je bil pred tem izveden sodni postopek v okviru kazenskih sodišč.
Tožnica ima sicer prav, da se skladno z 8. členom Ustave uporabljajo ratificirane in mednarodne pogodbe v Republiki Sloveniji neposredno in da je EKČP del našega pravnega reda in jo je treba uporabljati neposredno. Kar pa ne pomeni, da bi morala toženka v upravnem delu izročitvenega postopka ponovno presojati kršitve 3. in 6. člena EKČP, ki jih tožnica uveljavlja z istimi razlogi, kot jih je v sodnem delu izročitvenega postopka in o katerih je že pravnomočno odločeno. Sodišče se strinja, da je tudi v upravnem delu izročitvenega postopka treba upoštevati (tudi) konvencijsko pravo, vendar le, če gre za nova dejstva, ki utemeljujejo ugotovitev kršitve konvencijskih pravil. Sodišče meni, da bi bila presoja konvencijskih kršitev v upravnem delu izročitvenega postopka mogoča le, če bi tožnica navedla nove razloge, ki bi utemeljevali uporabo konvencijskega prava, torej razloge oz. dejstva, ki jih do sedaj v sodnem postopku še ni navajala.
izročitev - pogoji za izročitev - izročitev tujca tuji državi - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - res iudicata - pravnomočnost
Za ugotavljanje okoliščin, ali obstaja verjetnost, da bi bil tujec v državi prosilki mučen ali da bi se z njim nečloveško ali ponižujoče ravnalo, skladno s 14. točko prvega odstavka 522. člena ZKP v zvezi z 528. členom ZKP, pristojni sodišči in minister za pravosodje ne more posegati v okoliščine, ki jih je že ugotavljalo sodišče in katerega odločitve so pravnomočne, saj za to ni pristojno.
Za presojo okoliščin, o katerih je pravnomočno odločilo že sodišče, ni pristojno niti upravno sodišče v upravnem sporu, ker bi sicer poseglo v stvarno pristojnost drugega sodišča. Toženka (tj. Republika Slovenija - Ministrstvo za pravosodje RS) je po 530. členu ZKP pristojna le, da ugotovi ali je tožniku (tj, tujcu katerega izročitev se zahteva) priznana mednarodna zaščita ali gre za vojaško kaznivo dejanje ali politično kaznivo dejanje in da je bil pred tem izveden sodni postopek v okviru kazenskih sodišč.
Tožnik ima sicer prav, da se skladno z 8. členom Ustave uporabljajo ratificirane in mednarodne pogodbe v Republiki Sloveniji neposredno in da je EKČP del našega pravnega reda in jo je treba uporabljati neposredno. Kar pa ne pomeni, da bi morala toženka v upravnem delu izročitvenega postopka ponovno presojati kršitve 3. in 6. člena EKČP, ki jih tožnik uveljavlja z istimi razlogi, kot jih je v sodnem delu izročitvenega postopka in o katerih je že pravnomočno odločeno. Sodišče se strinja, da je tudi v upravnem delu izročitvenega postopka treba upoštevati (tudi) konvencijsko pravo, vendar le, če gre za nova dejstva, ki utemeljujejo ugotovitev kršitve konvencijskih pravil.
ZUSDDD člen 1č, 1č/3. ZUP člen 73, 73/3, 237, 237/2, 237/2-3.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost - zaslišanje priče - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker vabila priči v spisu ni in o vabljenju te priče iz izpodbijane odločbe ne izhaja ničesar ter v izpodbijani odločbi tudi ni dokazne ocene izpovedb zaslišanih prič, gre za bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pritožba - preuranjena tožba
Ker glede na navedeno izpodbijana odločba še ni postala dokončna, saj je zoper njo dopustna pritožba v upravnem postopku, je tožba, vložena v upravnem sporu, prezgodnja.
odškodnina zaradi izbrisa - izbris iz registra prebivalstva RS - upravičena odsotnost - poskus vrnitve v republiko slovenijo - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Prvostopenjski organ je po mnenju sodišča pravilno ugotovil, da pogoj dejanskega življenja v tem obdobju dalje ni izpolnjen, ker v primeru tožnika niso podani razlogi za upravičeno odsotnost, ki so določeni v tretjem odstavku 2. člena ZPŠOIRSP. Po presoji sodišča je bilo pravilno ugotovljeno, da če neka oseba ni pridobila vizuma, to ni razlog upravičene odsotnosti iz tretjega odstavka 2. člena citiranega zakona. Upravičen razlog bi bil, če bi bila oseba zavrnjena pri vstopu v Republiko Slovenijo. Tožnik pa tudi po koncu vojne takoj vizuma niti ni poskušal pridobivati, kasneje pa ga je dobil.
Ni mogoče slediti tožnikovim navedbam, da bi mu vojne razmere preprečevale, da bi se lahko vrnil v Republiko Slovenijo in v njej živel, saj bi se tudi v primeru, če bi se mobilizacija štela kot razlog upravičene odsotnosti, lahko po koncu vojne vrnil. Sodišče tudi ni moglo slediti navedbam tožeče stranke na glavni obravnavi, da je tožnik Slovenijo zapustil zaradi posledic izbrisa, saj je na zaslišanju v upravnem postopku povedal, da je Slovenijo zapustil prostovoljno in da je to, da je izbrisan, izvedel iz medijev nekje 1992.
ZTuj-2 člen 33, 33/3, 37, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-6. ZUP člen 214, 214/1.
tujec - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - podrejanje pravnemu redu - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - odločba o prekršku - prepoved vstopa v državo - bistvena kršitev določb postopka
Po mnenju sodišča je na podlagi podatkov o storjenih prekrških tožena stranka utemeljeno zaključila, da obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije, na drugačno odločitev pa tudi ne more vplivati dosedanje tožnikovo pridobivanje dovoljenj za prebivanje in delo, saj se izpolnjevanje pogojev presoja ob vsaki vlogi na podlagi takrat obstoječih okoliščin. Sodišče, ki se v tem delu pridružuje obrazložitvi tožene stranke in je zato ne ponavlja, le še dodaja, da ne gre prezreti, da je tožnik storil prekrške z različnih področij (varnost cestnega prometa, prijava bivališča, dovoljeni čas zadrževanja v državi, javni red in mir), kar kaže vsaj na malomarnost pri spoštovanju veljavnih predpisov in s tem dodatni razlog za domnevo, da se tudi v bodoče ne bo podrejal pravnemu redu v Republiki Sloveniji.
izročitev - izročitev tujca tuji državi - pogoji za izročitev - soglasje za izročitev tujega državljana v kazenskem postopku - vezanost na odločitev kazenskega sodišča
Za ugotavljanje okoliščin, ali obstaja verjetnost, da bi bil tujec v državi prosilki mučen ali da bi se z njim nečloveško ali ponižujoče ravnalo, skladno s 14. točko prvega odstavka 522. člena ZKP v zvezi z 528. členom ZKP, sta pristojni kazenski sodišči in minister za pravosodje ne more posegati v okoliščine, ki jih je že ugotavljalo kazensko sodišče in katerega odločitve so pravnomočne, saj za to ni pristojno. Republika Slovenija - Ministrstvo za pravosodje RS je po 530. členu ZKP pristojna le, da ugotovi ali je tožniku (tj. tujcu, katerega izročitev se zahteva) priznana mednarodna zaščita ali gre za vojaško kaznivo dejanje ali politično kaznivo dejanje in da je bil pred tem izveden sodni postopek v okviru kazenskih sodišč.
Tožnik ugovorov, ki se nanašajo na izpolnjevanje samih pogojev za izročitev, v upravnem delu postopka izročitve in zato v tem upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost odločitve ministra za pravosodje, ne more več uspešno uveljavljati.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinsko življenje - nevarnost za javni red in varnost - pogoji za izdajo dovoljenja - nedoločen pravni pojem - delitev oblasti - sodni nadzor
Ocena, da obstajajo razlogi za sum, da tujec utegne pomeniti nevarnost za javni red in varnost ali mednarodne odnose Republike Slovenije ali obstaja sum, da bo njegovo prebivanje v državi povezano z izvajanjem terorističnih ali drugih nasilnih dejanj, nezakonitimi obveščevalnimi dejavnostmi, proizvodnjo ali prometom z drogami ali izvrševanjem drugih kaznivih dejanj (peta alineja prvega odstavka), je primarno prepuščena organu, ki odloča o izdaji dovoljenja, ta pa jo mora posebej obrazložiti. Po presoji sodišča pa razlaga navedenega nedoločenega pravnega pojma, ki jo je v obravnavani zadevi sprejela tožena stranka, presega okvire možne razlage, ki jo dopuščajo ustaljene metode razlage prava.
Odločitev o zavrnitvi tožnikove zahteve je tožena stranka utemeljila le s tožnikovo predkaznovanostjo in težo kaznivega dejanja umora. Ostalih meril, torej časa tožnikovega prebivanja v Republiki Sloveniji, časa, ki je minil od kaznivega dejanja in tožnikovega vedenja v tem času ter njegove družinske situacije, tožena stranka ni presojala.
ZTuj-2 člen 37a, 37a/4. ZZSDT člen 17, 17/1, 17/1-4.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - izdaja soglasja
V zvezi s tožbenimi navedbami, da ni mogoče določila 17. člena ZZSDT razlagati „ozko samo v smislu pravno - formalnih razlogov“, sodišče pojasnjuje, da je določba zakona glede tega povsem nedvoumna in je ni mogoče razlagati na drugačen način, saj zakon povsem jasno določa, da mora imeti delodajalec v vsakem od šestih mesecev pred vložitvijo vloge prilive v višini 10.000 eurov in ne določa glede tega nikakršne izjeme.