• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 10
  • >
  • >>
  • 41.
    VSRS Sklep II Ips 110/2016
    22.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS00016452
    SPZ člen 21, 47, 73, 88, 99. ZPP člen 339, 339/2-14.
    negatorna tožba - varstvo lastninske pravice - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sprememba sodbe - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - dopuščena revizija

    Gre za položaje, ko lahko bolj kot negatorna tožba pridejo v poštev instituti t.i. sosedskega prava, ki rešujejo kolizije med lastninskimi pravicami na sosednjih ali prostorsko povezanih nepremičninah in zagotavljajo mirno sobivanje sosedov in sicer tako, da lastnikom dajejo nekatera pooblastila (na primer posekati veje, ki visijo s sosednje parcele) in pravice (na primer pobirati plodove, padle s sosednje nepremičnine), jim nalagajo določene dolžnosti (na primer trpeti nujno pot po svojem zemljišču v korist sosednjega) in določajo nekatere prepovedi (na primer povzročanja imisij).

    Sosedsko pravo teži k vzpostavitvi ravnotežja v obsegu izvrševanja lastninske pravice različnih lastnikov sosednjih ali drugače prostorsko povezanih nepremičnin; vsaka od kolidirajočih lastninskih pravic pri tem izgubi delček absolutnosti.

  • 42.
    VSRS Sodba II Ips 14/2018
    22.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS00016775
    ZPP-D člen 347, 355, 358. URS člen 25. ZPP člen 362.
    pravica do pritožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sprememba odločbe pred sodiščem druge stopnje - ugotovitev drugačnega dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje - spremenjena dokazna ocena
    Pravico do pritožbe je treba razumeti kot pravico, da se zadeva kot celota obravnava na dveh instancah in da o njej dokončno odloči sodišče, ki je hierarhično višje nad sodiščem prve stopnje. Izjema velja v primeru, ko pravega sojenja na prvi stopnji dejansko ni bilo in se skozi oči objektivnega zunanjega opazovalca ustvari vtis, da zadeva kot celota ni bila obravnavana na dveh stopnjah sojenja. Dopolnitev postopka in sprememba dejanskega stanja bi lahko pomenila poseg v ustavno varovano jedro pravice do pritožbe (oziroma dvostopenjskega sojenja) v primeru, ko bi z obravnavanjem določenih vprašanj, ki so samostojne in sklenjene pravne celote, višje sodišče ne samo spremenilo (dopolnilo) ugotovljeno dejansko stanje, temveč tudi sprejelo končno stališče o teh vprašanjih.
  • 43.
    VSRS Sklep II DoR 18/2018, II DoR 23/2018
    22.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS00010729
    ZVEtL člen 7, 7/4. URS člen 22. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
    dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - ugotovitev obstoja lastninske pravice - etažna lastnina - pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča - pravica do enakega varstva pravic

    Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je odločitev sodišča druge stopnje obremenjena s kršitvijo iz 22. člena Ustave in v smeri preizkusa pravilnosti določitve pripadajočega zemljišča.

  • 44.
    VSRS Sodba I Up 14/2018
    21.3.2018
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
    VS00022934
    ZPP člen 8. ZMZ-1 člen 15, 28-3. ZUS-1 člen 71, 71/2.
    mednarodna in subsidiarna zaščita - glavna obravnava v ponovljenem postopku - opravljena glavna obravnava sodišča prve stopnje - dokazna ocena - priznana subsidiarna zaščita - prosilčeva starost - mladoletnik brez spremstva - resna škoda
    Sodišče prve stopnje je po opravljeni glavni obravnavi dovolj skrbno in natančno raziskalo dejansko stanje in je svojo presojo, da je prosilec mladoletna oseba, ustrezno utemeljilo z razlogi, ki so logični in življenjsko oziroma izkustveno sprejemljivi. Neposredno zaslišanje prosilca in na tej podlagi sprejete dokazne ocene o njegovi mladoletnosti je namreč le dodaten (ne pa edini argument, kot to poskuša utemeljiti toženka v pritožbi) argument, zakaj je sodišče verjelo tožniku.

    Ob taki ugotovitvi, ki je pomembna tako z vidika vodenja postopka (in s tem povezanimi procesnimi garancijami) kot z vidika vsebinske obravnave prošnje za mednarodno zaščito, pa je pravilna tudi materialnopravna presoja prvostopenjskega sodišča, da tožniku zaradi njegove mladoletnosti v specifičnih okoliščinah obravnavanega primera v primeru vrnitve v Afganistan grozi resna škoda v smislu 3. alineje 28. člena ZMZ-1. Takšna odločitev prvostopenjskega sodišča v skladu s 15. členom ZMZ-1 upošteva načelo otrokove največje koristi.

    Varnostno situacijo v okraju kamor bi se vračal prosilec (Jaghuri) je treba v povezavi z okoliščinami obravnavanega primera ocenjevati celovito. V obravnavanem primeru je ravno okoliščina odsotnosti stikov mladoletnega pritožnika s starši tista, ki je ključna pri odločitvi o priznanju subsidiarne zaščite. Ta okoliščina namreč že po naravi stvari povečuje tveganje nevarnosti resne in individualne grožnje za življenje ali osebnost mladoletnega prosilca zaradi samovoljnega nasilja v notranjih oboroženih spopadih, in tako dosega stopnjo ogroženosti, ki je potrebna za priznanje subsidiarne zaščite v obravnavanem primeru.
  • 45.
    VSRS Sklep X Ips 283/2017
    21.3.2018
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
    VS00010786
    ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZMZ-1 člen 46, 46/1-2, 51, 51-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 17, 17/2-1.
    dovoljenost revizije - pooblastilo za revizijo - svetovalec za begunce - PDI - ni pomembno pravno vprašanje - jasnost zakonske ureditve - osebni razgovor - uporaba Dublinske uredbe - diskrecijska klavzula - pravno vprašanje, ki ni bistveno za odločitev
    Ne gre za pomembno pravno vprašanje, če je nanj mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila, če je odgovor nanj jasen ali če ni del procesnega dejanskega stanja te zadeve.
  • 46.
    VSRS Sklep I Up 15/2018
    21.3.2018
    OKOLJSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00010942
    ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 4, 4/1, 36, 36/1-1. Direktiva 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode člen 1, 11, 2, 2/1, 12, 12/1. ZVO-1 člen 14, 14/1, 152, 152/1, 110g, 110g/1, 110d, 110d/3.
    varstvo okolja - okoljska škoda - preventivni ukrepi - izostanek procesnih predpostavk za meritorno odločanje - ni sodne pristojnosti - aktivna legitimacija - v javnem interesu delujoča nevladna organizacija
    Upravni spor je namenjen zagotavljanju sodnega nadzora nad zakonitostjo odločitev in delovanja javne oblasti. Tovrsten nadzor logično zahteva obstoječi predmet nadzora, to je upravni akt, posamični akt ali dejanje oblastvenega organa. Če tega ni, tudi sodna presoja v upravnem sporu ni mogoča. Zato je napačno pritožnikovo razumevanje, da lahko v upravnem sporu doseže prepoved bodočih ravnanj upravnega organa ‒ morebitne izdaje upravnih dovoljenj in soglasij tretji osebi.

    Odločanje o preventivnih ukrepih za sanacijo in preprečitev okoljskih škod ni v pristojnosti sodišča.

    V skladu z ZVO-1 so upravičene uveljavljati pravice, povezane z varstvom okolja, le tiste nevladne organizacije, ki delujejo tudi v javnem interesu.
  • 47.
    VSRS Sodba I Up 22/2018
    21.3.2018
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
    VS00010788
    ZUP člen 146. ZMZ-1 člen 29. ZTuj-2 člen 72.
    mednarodna zaščita - pritožba tožene stranke - kršitev pravice do izjave - dokazovanje odločilnih dejstev - notranja zaščita - osebne okoliščine - načelo nevračanja - notranja razselitev - realna možnost ekonomskega preživetja na območju razselitve
    Vrhovno sodišče ugotavlja, da izpodbijana sodba ne temelji le na razlogih o vprašljivi razumnosti pričakovanja, da se bo tožnik naselil v Kabulu, ampak najprej na ugotovitvi, da toženka pri odločanju o zavrnitvi subsidiarne zaščite zaradi možnosti notranje zaščite v Kabulu ni upoštevala aktualnih poročil o stanju (tako varnostnem kot glede socialno-ekonomskih razmer) v Afganistanu in Kabulu, ki jih je tožnik predložil pred izdajo odločbe. Pritožnica temu ne oporeka in ne trdi, da poročil ni spregledala oziroma da se je z njimi seznanila in jih presodila v okviru ugotavljanja relevantnega dejanskega stanja ter o tem navedla razloge v svoji odločbi. To pa pomeni, da je toženka kršila tožnikovo pravico do dokazovanja odločilnih dejstev za odločitev kot sestavnega dela strankine pravice do izjave, konkretizirane v 146. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Že to pa zadošča za zavrnitev pritožbe, saj ta s svojo vsebino, usmerjeno le zoper enega od več razlogov, na katerih temelji izpodbijana sodba, namreč ne more vplivati na odločitev v zadevi.
  • 48.
    VSRS Sklep III R 13/2018
    20.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00011666
    ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 57, 57/1, 481, 481/1, 481/1-1.
    spor o pristojnosti - društvo kot stranka postopka - stvarna pristojnost v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij - spori iz pristojnosti okrajnega sodišča
    V obravnavni zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožena stranka kot društvo ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) društva ni.

    Za sojenje v sporih iz zakupa ali najema nepremičnin je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina (prvi odstavek 57. člena ZPP).
  • 49.
    VSRS Sodba VIII Ips 186/2017
    20.3.2018
    SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VS00011435
    ZZZDR člen 124, 124/2. ZUPJS člen 30a.
    institucionalno varstvo - zavezanec za plačilo - otroci - preživninska obveznost otrok do staršev
    Preživninska obveznost otrok do staršev je kot pravilo določena v 124. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Izjema od tega pravila je določena v drugem odstavku tega člena, ki določa, da polnoletni otrok ni dolžan preživljati tistega od staršev, ki iz neopravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega.

    Tožeči stranki ni uspelo dokazati, da mati ni izpolnjevala preživninske obveznosti od rojstva pa do njenega odhoda iz družine, da se je preživljala sama oziroma, da bi ta skrb prešla na koga drugega.
  • 50.
    VSRS Sodba VIII Ips 296/2017
    20.3.2018
    DELOVNO PRAVO
    VS00010568
    ZDR-1 člen 37, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 122, 122/1.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja - lahka telesna poškodba - udarec - pravočasnost odpovedi - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
    V odpovedi se tožniku očita, da je učenca poškodoval tako, da je bil zaradi tega začasno okvarjen njegov nos. Za presojo pravočasnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je zato bistveno, kdaj je tožena stranka ugotovila dejstvo, da je tožnik učenca tako poškodoval, da je bil zaradi tega začasno okvarjen njegov nos. Tega tožena stranka ni mogla ugotoviti že zgolj na podlagi vedenja, da je učencu iz nosa tekla kri oziroma, da je bil krvav. Revizijsko sodišče soglaša s presojo, da je tožena stranka znake kaznivega dejanja telesne poškodbe, kakršni so bili tožniku očitani v odpovedi, ugotovila šele na podlagi telefonskega pogovora vršilke dolžnosti direktorice tožene stranke z očetom poškodovanega učenca in na podlagi zdravniškega potrdila, ki ga je prejela istega dne. Izredna odpoved je bila tožniku podana pred iztekom 30-dnevnega roka od navedene ugotovitve razloga zanjo, zato je pravilna presoja nižjih sodišč, da odpoved ni bila podana po izteku prekluzivnega 30-dnevnega roka iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1.
  • 51.
    VSRS Sklep III DoR 16/2018-8
    20.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VS00010515
    ZPP člen 44, 44/2, 45, 180, 180/2, 367, 367/4, 377, 490.
    predlog za dopustitev revizije - procesne predpostavke - vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - sodni izstop družbenika - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Vrednosti spornega predmeta pri nedenarnih zahtevkih ni mogoče razbrati iz tožbenega zahtevka, zato jo je treba določiti. Iz predloga in priloženih sodb sodišča druge in prve stopnje ni razvidno, da bi tožeča stranka že sama v tožbi navedla vrednost spornega predmeta nedenarnega zahtevka za sodni izstop iz družbe ali da bi to storila na poziv sodišča ali tožene stranke. Ker torej vrednost spornega predmeta nedenarnega zahtevka ni bila označena, si pravdni stranki v zvezi z zahtevkom za sodni izstop iz družbe nista zagotovili revizije in je Vrhovno sodišče tudi ne more dopustiti.
  • 52.
    VSRS Sodba VIII Ips 329/2017
    20.3.2018
    DELOVNO PRAVO
    VS00010158
    ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-8, 118, 118/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 233.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - odpotovanje iz kraja bivanja - odobritev osebnega zdravnika - nezakonitost odpovedi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila
    Obe sodišči sta se pravilno oprli na 233. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ne predpisuje pisne oblike izdanega dovoljenja za odhod iz kraja bivanja.
  • 53.
    VSRS Sklep VIII DoR 27/2018-7
    20.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00011381
    ZPP člen 367a.
    predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pogodba za določen čas - transformacija delovnega razmerja - naknadno ugotovljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja - zaposlitev pri drugem delodajalcu - ugoditev predlogu
    Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:

    -ali je drugostopenjsko sodišče dolžno upoštevati navedbe tožeče stranke o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z drugim delodajalcem po vložitvi tožbe in pred zaključkom glavne obravnave na prvi stopnji,

    -ali drugostopenjsko sodišče lahko ugotovi, da delovno razmerje tožeči stranki še vedno traja tudi za čas veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z drugim delodajalcem?
  • 54.
    VSRS Sklep III R 10/2018-2
    20.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00009781
    ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 30, 30/1, 481, 481/1, 481/1-1.
    spor o pristojnosti - pojem gospodarskega spora - zbornica kot stranka
    V obravnavni zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država in samoupravna lokalna skupnost) ni zbornice.
  • 55.
    VSRS Sodba IV Ips 9/2018
    20.3.2018
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VS00011574
    ZP-1 člen 65, 65/5, 155, 155/2.. URS člen 29, 29-1.
    bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do poštenega postopka - izvajanje dokazov - kršitev pravice do obrambe - dopolnitev izvedenskega mnenja - pravica do izjave
    Jamstvo iz 22. člena Ustave posamezniku med drugim zagotavlja pravico do izjave o vsem procesnem gradivu, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj, in pravico, da je navzoč pri izvajanju dokazov, da postavlja vprašanja pričam in izvedencem, ter da se nato izjavi o rezultatih dokazovanja. Ta jamstva poštenega postopka morajo biti obdolžencu zagotovljena tudi v prekrškovnem postopku, pri čemer pa je lahko raven pravic v primeru kršitve z manj hudimi posledicami za kaznovano osebo nižja kot v kazenskem postopku. Bistveno je, da so obdolžencu dane ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka.
  • 56.
    VSRS Sklep III R 16/2018-2
    20.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00011663
    ZIZ člen 35, 35/2, 35/3, 166. ZS člen 114, 114/3, 114/4. ZS-H člen 24, 24/1.
    spor o pristojnosti - izvršba na nepremičnine - več predmetov izvršbe - območje, na katerem leži nepremičnina
    Če ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, je krajevno pristojno za opravo izvršbo vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.

    Dolžnikove nepremičnine, glede katerih se je Okrajno sodišče v Domžalah izreklo za nepristojno za opravo izvršbe, se nahajajo na območju katastrske občine Izola, ki sodi v območje Okrajnega sodišča v Piranu
  • 57.
    VSRS Sklep III R 12/2018-3
    20.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00011664
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstveno razmerje med pravdno stranko in sodnikom višjega sodišča
    Okoliščina, da sta toženca v tesnem sorodstvenem razmerju (sin in hči) z višjo sodnico pristojnega sodišča, bi pri širši javnosti utegnila vzbuditi dvom v objektivno nepristranskost sodišča, kar je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
  • 58.
    VSRS Sklep III R 14/2018
    20.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00010511
    ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.
    spor o pristojnosti - spor iz delovnega razmerja - pristojnost delovnega sodišča - pogodba o zaposlitvi - plačilo plače
    Predmet spora v tej zadevi je neizplačana plača po pogodbi o zaposlitvi. Ker gre za spor med delavcem in delodajalcem o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, je za odločanje na podlagi b) točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 stvarno pristojno delovno sodišče.
  • 59.
    VSRS Sodba VIII Ips 187/2017
    20.3.2018
    SOCIALNO VARSTVO
    VS00011108
    ZSV člen 100, 100/1, 100/4. Uredba o dopolnitvi uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2003) člen 6, 29, 29/2, 31, 31/2.
    storitev institucionalnega varstva - upravičenec - zavezanec za plačilo - otroci - občina - vrstni red - delna oprostitev plačila - prosti preudarek
    V obravnavanem primeru je toženka tožnici (občini) naložila v plačilo razliko za storitev institucionalnega varstva, ne da bi pred tem ugotavljala okoliščine na strani zavezanca, ki bi bil po vrstnem redu plačil sicer pred njo za plačilo. Obveznost občine za plačilo razlike nastopi šele, če upravičenec in zavezanci sami niso zmožni plačati storitve institucionalnega varstva.

    Pri zavezancu, ki ne poda vloge za oprostitev, ni mogoče enostavno šteti, da je plačilna spodobnost tolikšna, kolikor znaša oprostitev upravičenca, za kar se zavzema toženka. Zavezanca je treba predhodno seznaniti z možnostjo uveljavljanja oprostitve in pravnimi posledicami, če ne bo podal vloge za oprostitev, kar toženki nalaga drugi odstavek 29. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev. Uredba v drugem odstavku 31. člena res omogoča odločanje na podlagi prostega preudarka, ko gre za nujne primere, vendar hkrati določa, da mora center za socialno delo razloge, na katerih temelji odločitev, natančno opredeliti v obrazložitvi odločbe. Zato sodišče druge stopnje utemeljeno opozarja, da morajo biti razlogi za odločanje po prostem preudarku v izpodbijanih posamičnih upravnih aktih utemeljeni na način, da bi bil mogoč preizkus meja in namena prostega preudarka.
  • 60.
    VSRS Sklep III DoR 24/2018-8
    20.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00010510
    ZPP člen 367, 367/4, 490.
    predlog za dopustitev revizije - procesne predpostavke - vrednost spornega predmeta - sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Vrednost spornega predmeta obnovljenega postopka je enaka vrednosti spornega predmeta že končanega postopka. Predlagatelj mora že v predlogu za dopustitev revizije izkazati tudi obstoj pogojev za njegovo dovoljenost, vključno z vrednostjo spornega predmeta, če želi doseči njegovo vsebinsko obravnavo.
  • <<
  • <
  • 3
  • od 10
  • >
  • >>