predlog za dopustitev revizije - procesne predpostavke - vrednost spornega predmeta - sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrednost spornega predmeta obnovljenega postopka je enaka vrednosti spornega predmeta že končanega postopka. Predlagatelj mora že v predlogu za dopustitev revizije izkazati tudi obstoj pogojev za njegovo dovoljenost, vključno z vrednostjo spornega predmeta, če želi doseči njegovo vsebinsko obravnavo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstveno razmerje med pravdno stranko in sodnikom višjega sodišča
Okoliščina, da sta toženca v tesnem sorodstvenem razmerju (sin in hči) z višjo sodnico pristojnega sodišča, bi pri širši javnosti utegnila vzbuditi dvom v objektivno nepristranskost sodišča, kar je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Z vročitvijo začne odpoved učinkovati, podana pa ni šele, ko je delavcu vročena, ampak običajno prej. Če datum podaje odpovedi ni sporen, se šteje, da je odpoved podana z dnem, ki je naveden v odpovedi, če je sporen, pa ga mora delodajalec dokazati v skladu z dokaznim bremenom iz 82. člena ZDR. Vrhovno sodišče je glede datuma podaje odpovedi – kadar je ta sporen - zavzelo stališče, da je podana takrat, ko je iz delodajalčevih ravnanj razvidna namera, da naj odpoved, ki jo je sicer že sestavil, učinkuje.
Sodišče druge stopnje je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in je svojo odločitev oprlo na dejstva in dokaze, ki so bili navedeni v nasprotju s četrtim odstavkom 286. člena ZPP. S tem je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Od vprašanja pravočasnosti podane odpovedi je namreč odvisna utemeljenost tožbenega zahtevka.
ZSV člen 100, 100/1, 100/4. Uredba o dopolnitvi uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2003) člen 6, 29, 29/2, 31, 31/2.
storitev institucionalnega varstva - upravičenec - zavezanec za plačilo - otroci - občina - vrstni red - delna oprostitev plačila - prosti preudarek
V obravnavanem primeru je toženka tožnici (občini) naložila v plačilo razliko za storitev institucionalnega varstva, ne da bi pred tem ugotavljala okoliščine na strani zavezanca, ki bi bil po vrstnem redu plačil sicer pred njo za plačilo. Obveznost občine za plačilo razlike nastopi šele, če upravičenec in zavezanci sami niso zmožni plačati storitve institucionalnega varstva.
Pri zavezancu, ki ne poda vloge za oprostitev, ni mogoče enostavno šteti, da je plačilna spodobnost tolikšna, kolikor znaša oprostitev upravičenca, za kar se zavzema toženka. Zavezanca je treba predhodno seznaniti z možnostjo uveljavljanja oprostitve in pravnimi posledicami, če ne bo podal vloge za oprostitev, kar toženki nalaga drugi odstavek 29. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev. Uredba v drugem odstavku 31. člena res omogoča odločanje na podlagi prostega preudarka, ko gre za nujne primere, vendar hkrati določa, da mora center za socialno delo razloge, na katerih temelji odločitev, natančno opredeliti v obrazložitvi odločbe. Zato sodišče druge stopnje utemeljeno opozarja, da morajo biti razlogi za odločanje po prostem preudarku v izpodbijanih posamičnih upravnih aktih utemeljeni na način, da bi bil mogoč preizkus meja in namena prostega preudarka.
delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti - lažja izvedba postopka
Glede na prebivališče tožnika in zakonitih zastopnikov toženke (ki so predlagani za zaslišanje v tem sporu) ter njihovih pooblaščencev bo postopek mogoče hitreje in z manjšimi stroški izvesti pred drugim sodiščem.
pokojninska osnova - odmera - odločba Ustavnega sodišča - ponovna odmera - učinek za naprej
Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča je ponovna odmera omogočena tudi v primerih, v katerih v času njenega sprejema niso bile izpolnjene procesne predpostavke za uveljavitev izrednih pravnih sredstev po splošnih procesnih pravilih, torej ne glede na to, koliko časa je preteklo od dokončnosti odločbe o priznanju in odmeri pravice do pokojnine. Glede učinkovanja nove odločbe je Ustavno sodišče določilo uporabo tretjega odstavka 183. člena ZPIZ-2, po katerem nova odločba učinkuje za naprej.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00011266
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - upravičenec do dodelitve neprofitnega stanovanja - najem stanovanja - tržna najemnina - subvencioniranje najemnine - obveznosti države
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Republika Slovenija dolžna subvencionirati najemnikom tržnih stanovanj, ki so upravičenci za dodelitev neprofitnega stanovanja, 50 % subvencije, obračunane od zneska v višini neprofitnega dela najemnine.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - napotitev na zdravljenje v tujino - izčrpane možnosti zdravljenja - poseben obrazec
Obrazec S2/E112 se izda v primeru, kadar zavarovanec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do načrtovanega zdravljenja v tujini v skladu s 44a. členom ZZVZZ (izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji), ali pa pravice do načrtovanega zdravljenja v drugi državi članici EU, EGP ali Švicarski konfederaciji v skladu s 44b. členom ZZVZZ in Uredbo ES št. 883/2004 (preseganje najdaljše dopustne čakalne dobe ali preseganje razumnega časa). Če niso izpolnjeni zakonski pogoji, tožena stranka tega obrazca ne sme izdati, ne glede na višino stroškov zdravstvenih storitev in tudi, če teh sploh ni.
ZP-1 člen 27, 27/1, 156, 156-4.. ZCes-1 člen 30, 30/6, 30/8-4. 31, 31/6, 31/8-4.
kršitev materialnih določb zakona - stek - navidezni idealni stek - odnos konsumpcije - načelo inkluzije - kršitev cestnoprometnih predpisov - predmet pravnega varstva
Vrhovno sodišče ugotavlja, da med zakonskima opisoma obravnavanih prekrškov odnos konsumpcije ni podan. Primerjava zakonskih opisov prekrškov pokaže, da sta kršitvi in s tem obravnavani kriminalni količini tako različni ena od druge, da prekrivanje obeh kriminalnih količin sploh ni mogoče.
Med obravnavanima prekrškoma prav tako ni podan odnos inkluzije. Obravnavana prekrška sta po teži enakovredna, zato zaključek, da bi bila kriminalna količina prekrška zaradi prekoračitve največje dovoljene osne obremenitve vozila v primerjavi s prekoračitvijo največje dovoljene mase vozila nebistvena oziroma izredno majhnega pomena, ni mogoč.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zloraba poslovnega razloga - ukinitev delovnega mesta - reorganizacija
S sistemizacijo delovnega mesta pomočnika direktorja za finančno računovodsko službo ni prišlo zgolj do formalnega preimenovanja delovnega mesta vodje FRS - vodja II, ki ga je zasedala tožnica, temveč do drugačne organizacije del pri toženki. Po izvedeni reorganizaciji se na nobenem od delovnih mest ne opravljajo dela in naloge delovnega mesta vodja FRS - vodja II na enak način kot pred spremembo sistemizacije. Toženka je torej spremenila dotedanji način dela tako, da je potreba po opravljanju dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodja FRS - vodja II dejansko prenehala.
Reorganizacija dela ne pomeni nujno, da določenega dela ni več, temveč je lahko organizirano na drugačen način, prerazporejeno na druga delovna mesta.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - spor v zvezi s stečajnim postopkom
ZPP v 63. členu določa, da je za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom, izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi stečajni postopek. Iz te določbe izhaja, da isto (okrožno) sodišče vodi stečajni postopek in odloča v sporih v zvezi s tem postopkom. Posplošena navedba tožeče stranke, da naj bi se sodeča sodnica in sodnica, ki vodi stečajni postopek, poznali, bili kolegici, tudi ne predstavlja okoliščine, ki bi vzbujala dvom v objektivno nepristranskost sojenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - RAZLASTITEV - URBANIZEM
VS00011354
ZPP člen 286b, 339, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 33. Ustava Socialistične Federativne Republike Jugoslavije (1974) člen 81. Ustava Republike Slovenije (1974) člen 98. ZSZ člen 10, 10/1, 10/2, 12, 13, 13/1, 13/2, 13/3, 15, 15/1, 15/2, 15/3, 16, 17, 19, 20, 20/1. ZOR člen 360, 360/1, 361, 371, 388. ZRPPN člen 49, 51, 51/1, 51/2. ZUN člen 5, 27. ZUreP člen 31, 42, 43. Zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (1980) člen 130, 132, 136.
razlastitev - lastninska pravica na nepremičnini - stavbno zemljišče - območja stavbnih zemljišč - stroški za urejanje stavbnih zemljišč - prostorski izvedbeni akt - podlage za sprejem zazidalnega načrta - samoupravni sporazum - postopek pred premoženjskopravnim organom - prednostna pravica uporabe - odškodnina zaradi razlastitve - nadomestilo - obligacijskopravni tožbeni zahtevek - zastaranje terjatve - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - trditveno in dokazno breme - prekluzija
Četudi je zahtevek za plačilo odškodnine nastal zaradi izgube lastnine, nima stvarnopravne, temveč obligacijskopravno naravo. Njegov namen namreč ni v varstvu lastninske pravice, ki je z razlastitvijo že prenehala, temveč v pridobitvi nadomestila, s katerim bo prizadetemu lastniku omogočena pridobitev stvari oziroma pravice iste vrednosti, kot mu je bila odvzeta. Gre torej za obligacijski zahtevek, ki zastara po pravilih ZOR o zastaranju terjatev.
S predlogom za izplačilo odškodnine, podanim pred upravnim organom, do pretrganja zastaranja ni prišlo, saj ta o višini odškodnine ni bil pristojen odločati, temveč je bil pristojen le za vodenje postopka za sklenitev sporazuma o odškodnini. Določitev odškodnine je bila v izključni pristojnosti sodišča. Predlagateljica je imela možnost sodno uveljaviti svoj zahtevek, pravico do sodnega varstva pa je pridobila z iztekom trimesečnega roka za sporazumno določitev odškodnine pred upravnim organom, saj je drugi odstavek 51. člena ZRPPN jasno določal, da se lahko po izteku tega roka razlaščeni lastnik obrne neposredno na sodišče. Tudi z zahtevo za priznanje prednostne pravice uporabe za gradnjo zastaranje odškodninskega zahtevka ni bilo pretrgano.
OZ člen 462, 462/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - odgovornost za stvarne napake (jamčevanje za napake) - skrita napaka - obvestilo o napaki - rok za grajanje napak - izguba pravice uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
URS člen 26, 34, 35, 36. ZZZ-1 člen 8, 17, 17/2, 18, 19. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih (1961) člen 1.
odškodninska odgovornost države - nadzor nad delovanjem predstavništva v tujini - veleposlaništvo - veleposlanik - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti stanovanja - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - nastanek škode
Kršitev pravice do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja ni podana v zvezi s pregledom dela rezidence, v katerem so se izvajale (tudi) naloge predstavništva, saj uradni del rezidence ni prostor v smislu 36. člena URS, v katerem bi toženec lahko upravičeno pričakoval, da bo sam (merilo "razumno pričakovane zasebnosti"). Pregled uradnega dela rezidence je bil opravljen v skladu z določbami ZZZ-1 in Navodili, s katerimi je bil tožnik seznanjen. Glede na okoliščine konkretnega primera pa Vrhovno sodišče ne soglaša z zaključkom sodišča druge stopnje, da protipravnost ravnanja toženke ni podana glede izvajanja notranjega nadzora in z njim povezanega pregleda v zasebnih prostorih rezidence. Toženka namreč v postopku ni izkazala okoliščin, ki bi upravičevale pregled zasebnega dela rezidence in posledično omejitev pravice do zasebnosti veleposlanika in njegove družine v skladu z ustavo in zakonom.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - poslovanje v isti sodni stavbi - zavrnitev predloga
Dvoma v objektivno nepristranskost sodišča ne more sama po sebi utemeljiti okoliščina, da je sorodnica stranke v zadevi zaposlena na sodišču, ki sicer ni pristojno za odločanje, se pa nahaja v isti stavbi kot sodišče, pristojno za odločanje, in se pozna ter redno srečuje z zaposlenimi na tem sodišču.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VS00011038
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - kmetijsko zemljišče - dobra vera - priposestvovanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 370/3. ZD člen 32, 32/1, 32/2.
izločitev iz zapuščine - delo in vlaganja v tujo nepremičnino
Vrhovno sodišče glede na dejanske ugotovitve pritrjuje zaključku nižjih sodišč, da pri adaptacije hiše in ureditvi okolice ni šlo za takšno skupno delovanje in vlaganje tožnika in pokojnice, ki bi vodilo v priznanje zahtevka po 32. člena ZD. Tožnikova vlaganja predstavljajo vlaganja v tujo nepremičnino, pri čemer pa trditev o dogovoru, da bo po končani gradnji del pokojničinih nepremičnin postal tožnikova (so)last, tožnik ni niti zatrjeval.