odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija
Tožnik je bil tisti, ki je vtoževal denarno terjatev. Na njem je bilo torej dokazno breme v zvezi z zatrjevanim dejstvom, da je na dneve, ki so v evidenci tožene stranke opredeljeni kot tedenski počitek, dejansko delal ter v kakšnem obsegu. Tožnik tega bremena v konkretnem sporu ni zmogel, zaradi česar je sodišče prve stopnje njegov tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - veljavnost pogodbe o zaposlitvi - poslovodni delavec
Upoštevaje dejstvo, da se je pogodba o zaposlitvi med strankama dejansko izvrševala, se delodajalec po več letih ne more sklicevati na to, da ga pogodba ne zavezuje, ker zaradi sklenitve z nepooblaščeno osebo ta ni bila veljavno sklenjena, saj bi to pomenilo zlorabo pravic.
Za primer razrešitve ali odpoklica z mesta direktorja stranki pogodbe nista predvideli odpovedi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto direktorja, temveč samodejno vzpostavitev delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi, na podlagi katere je bil tožnik za nedoločen čas zaposlen pred nastopom funkcije direktorja. Gre torej za poseben dogovor o tem, da pogodba o zaposlitvi za delovno mesto „direktor“ preneha z razrešitvijo, delovno razmerje pa ne preneha, temveč se samodejno vzpostavi oziroma nadaljuje na delovnem mestu „vodja tiskarne“ oziroma „vodja proizvodnje“.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 211, 236, 236/1, 240, 240/1, 240/3, 241, 294.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vpogled v sodni spis - vsebina odpovedi - odobritev bančnega kredita - usklajeno ravnanje - utemeljenost odpovednega razloga
Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje je dokazano, da je celotna koordinacija sklepanja kreditnih pogodb v kriminalni združbi temeljila na tem, da kreditojemalci niso bili kreditno sposobni za sklepanje kreditnih pogodb za pridobljene zneske, in so jih zato lahko prejeli le ob sočasnem sklepanju kreditnih pogodb (za nižje zneske) pri več bankah oziroma hranilnicah, ko torej njihova kreditna izpostavljenost še ni bila vidna v sistemu SISBON.
ZDR-1 člen 127, 127/3, 128, 128/1, 130, 130/1. ZDCOPMD člen 3. OZ člen 311.
plačilo za nadurno delo - nočno delo - voznik tovornega vozila - obseg dela - dokazovanje - ustni dogovor o plači - pobot - dnevnice kot del plače
Neutemeljena je pritožbena navedba, da za nepravilno uporabo tahografa s strani tožnika ne more biti odgovoren delodajalec, ki je tožniku podal navodila glede pravilne uporabe tahografa in ga poslal na izobraževanje. Tožnik je tahograf nepravilno uporabljal (na način, da je beležil počitek, kadar je delal) v posledici odrejenega dela in ne po lastni iniciativi. Tožniku sicer res ni nihče podal izrecnega navodila, naj to počne, vendar je toženec tožniku odrejal delo in časovni okvir, v katerem mora biti delo opravljeno. Iz izpovedi tožnika in prič pa izhaja, da sta količina odrejenega dela in časovni okvir, v katerem je moralo biti delo opravljeno (kar vse je temeljilo na navodilih toženca), tožnika (in druge delavce) silila, da so nepravilno uporabljali tahograf.
Voznik tovornega vozila je upravičen do plačila za opravljeno nadurno delo tudi v primeru, če je pri opravljanju dela prirejal podatke v tahografih v korist delodajalca. Če tahograf ne izkazuje verodostojnih podatkov o trajanju voženj oziroma o trajanju drugih del, ki se v skladu s 3. členom ZDCOPMD tudi štejejo v delovni čas voznika tovornega vozila (npr. natovarjanje in raztovarjanje ter čakanje na to opravilo), se namreč opravljene nadure lahko dokazujejo z drugimi dokazi.
obstoj delovnega razmerja - pripoznava tožbenega zahtevka - neto in bruto plača - delo po pogodbah civilnega prava - združitev pravd v skupno obravnavanje - materialnopravni pobot
Pripoznava tožbenega zahtevka mora biti izrecna, jasna in nedvoumna, predvsem pa se mora nanašati neposredno na sam tožbeni zahtevek. Izpostavljena tožnikova izjava se ne nanaša na tožbeni zahtevek, pač pa na dejstvo, do kdaj je tožnik opravljal delo za toženko oziroma čas trajanja dejanskega razmerja med strankama.
Čeprav se del plače ne izplača neposredno delavcu in s tem delom ne more razpolagati, to ne vpliva na njegovo pravico, da od delodajalca zahteva izplačilo bruto plače, saj delavčeve plače ne predstavlja le (neto) plača, ki ostane po obračunu in odvodu davkov in prispevkov. Kadar mu plača ni izplačana ali ni izplačana v celoti, je predmet zahtevka bruto plača, tudi če delavec uveljavlja le razliko, ki jo pretežno ali celo v celoti sestavlja del, ki je namenjen plačilu davkov in prispevkov.
V tistih mesecih, ko bodo že plačani neto zneski na podlagi pogodb civilnega prava presegali neto zneske plač (slednji bodo znani šele v času plačila davkov in prispevkov od bruto zneskov plač) ter zneske stroškov prevoza in prehrane, toženka tožniku ne bo dolžna plačati nobenih neto plačil niti ne posledično zakonskih zamudnih obresti od neto zneskov (zanj bo morala plačati zgolj davke in prispevke).
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 2, 2/1, 2/4, 2/5, 2/6, 4, 4/4, 4/6. ZPP člen 7, 213, 216. URS člen 22, 23, 25. ZSPJS člen 17, 17/1, 17a, 17a/3, 17a/4. ZDR-1 člen 6. Pravilnik o priznanjih policije (2014) člen 7, 7/5.
preizkus ocene dela - policist
Ocenjevanje delovne uspešnosti ni strogo formalen postopek, ki bi bil podrobno urejen s procesnimi pravili. Postopka preizkusa ocene ni mogoče šteti za dokazni postopek niti ga primerjati s takšnim postopkom (npr. pravdnim postopkom). Bistveno je, da je javni uslužbenec z oceno seznanjen in da mu je omogočen njen preizkus. S tem je zagotovljena nujna mera kontradiktornosti, ki ustreza pomenu in naravi postopka ocenjevanja.
ZSPJS ne določa, da lahko nadrejeni delavec pojasnila v postopku preizkusa ocene pred komisijo poda le v okviru razlogov, ki jih je zapisal v ocenjevalnem listu. Delodajalec lahko podano oceno delovne uspešnosti z navajanjem dodatnih oziroma novih razlogov obrazloži še v sodnem postopku.
Upoštevajoč listine in izpovedi nadrejenih je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik v letu 2020 opravil delo le delno nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, za kar je tudi prejel oceno zelo dobro, ni pa dosegel rezultatov, ki bi bili visoko nad pričakovanji glede vseh preostalih kriterijev ocenjevanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved večjemu številu delavcev - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - krajši delovni čas
Pri poslovnem razlogu (1. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1) je bistveno prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. V skupino primerljivih delavcev (izmed katerih bo določenemu številu delavcev pogodba o zaposlitvi odpovedana) je zato treba uvrstiti vse delavce, katerih delo zaradi poslovnih razlogov pod pogoji iz veljavne pogodbe o zaposlitvi postane nepotrebno in tako ne morejo nadaljevati dela pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi. A contrario sledi, da delavci, katerih potreba po njihovem delu se ne spreminja, ne morejo biti zajeti v krog izbire delavcev, ki jim bo odpovedana pogodba o zaposlitvi.
ZPP člen 339, 339/1, 362, 362/2. ZZVZZ člen 19, 29, 31. ZPIZ-2 člen 66.
nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - razlika v nadomestilu - poškodba pri delu - novi dokazi v ponovljenem postopku
Pogoj nekrivde iz citirane določbe 362. člena ZPP res zajema tudi položaje, ko je stranka za določena dejstva in dokaze že vedela, vendar jih sodišču ni predložila, ker upravičeno ni mogla pričakovati, da bodo relevantni. Vendar pa v obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo. To, ali je tožnik upravičen do višjega nadomestila in s tem sam obstoj terjatve med pravdnima strankama, je sporno že od začetka postopka in ključno za utemeljenost tožbenega zahtevka. Pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu ni izpostavilo nobenih novih vprašanj v zvezi z obstojem terjatve, zaradi katerih bi bila toženka v ponovljenem sojenju upravičena do navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov. Toženka bi zato morala že v prvotnem postopku predložiti sporazum in podati ustrezne trditve v zvezi z njim, in ni res, da tega brez svoje krivde ni mogla storiti.
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da tožnik ni dokazal, da bi bila vzrok za začasno nezmožnost za delo poškodba pri delu in da zato ni upravičen do višjega nadomestila za čas bolniškega staleža.
ZPP člen 337, 337/1. ZDR-1 člen 137, 138, 138/1, 138/2.
nadomestilo plače za čas čakanja na delo - nedovoljena pritožbena novota
Kadar delavec dela ne more opravljati, hkrati pa niso izpolnjeni pogoji po določbi 138. člena ZDR-1, je delodajalec dolžan delavcu za čas, ko dela ne opravlja - pa razlogi za to niso nastali na strani delavca - izplačevati polno nadomestilo plače po določbi 137. člena ZDR-1.
ZDR-1 ureja možnosti delodajalca glede sankcioniranja kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Širjenje teh možnosti z uporabo drugih institutov, ki jih ZDR-1 ne ureja, je v nasprotju s kogentnimi predpisi. Navedeno velja tudi za dogovor o pogodbeni kazni za nespoštovanje odpovednega roka (kršitev obveznosti opravljanja dela v času odpovednega roka), ki je ničen (prvi odstavek 86. člena OZ).
pritožba zoper sklep o nadaljevanju postopka - prijava terjatev v stečajnem postopku
Ker je bil objavljen sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku zoper toženko, je prenehal razlog za prekinitev postopka v tem delovnem sporu. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sklenilo, da se postopek, ki je bil prekinjen, nadaljuje.
sklenitev pogodbe o zaposlitvi - neizbrani kandidat
Nepravilno je stališče tožnice, da ima kot edina prijavljena kandidatka na prosto delovno mesto v primeru odločitve delodajalca, da z njo ne sklene pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto zdravnice, za katerega izpolnjuje vse pogoje, poleg odškodninskega na voljo tudi zahtevek za sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje je skladno z določbo petega odstavka 200. člena ZDR-1 sodno varstvo neizbranemu kandidatu pred pristojnim sodiščem dopustno le v primeru, če ta meni, da mu je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije.
V tem sporu prisojena reparacija se ne more upoštevati kot pravica, ki jo je tožnica uveljavila za čas do prenehanja delovnega razmerja, saj gre za obveznost toženke, ki je posledica nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Toženka je dolžna tožnici za čas od nezakonitega prenehanja do sodne razveze vzpostaviti stanje skladno s pogodbo o zaposlitvi. Dosojeni znesek denarnega povračila je zato prenizek. Sodišče prve stopnje ni v zadostni meri upoštevalo dejstva, da je bila tožnica ves čas zaposlena pri toženki, ki je bila njen edini delodajalec in da se ji je zdravstveno stanje v tem času toliko poslabšalo, da ima sedaj status invalida III. kategorije in je težje zaposljiva, kot tudi ne dejstva, da ni bila upravičena do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti zaradi nezakonitega ravnanja toženke. Tako je po stališču pritožbenega sodišča pravično denarno povračilo v višini 16-kratnika tožničine povprečne plače.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/1. ZDSS-1 člen 41, 41/4. ZPP člen 2, 181, 274.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - dopustnost ugotovitvene tožbe - utemeljenost odpovednega razloga - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - zavrženje tožbe na sodišču druge stopnje
Sodišče prve stopnje, ki je podrobno izvedlo dokaze o načinu izvajanja kontrole izdelkov pri toženki, je ugotovilo, da ni bilo mogoče, da bi tožnik lahko sam pokril vsa dela in naloge preveritve kakovosti s stoodstotnim nadzorom izdelkov in proizvodnega procesa, da na posameznih oddelkih proizvodnega procesa glede na način dela ni bilo stoodstotnega nadzora izdelkov, da toženka ni imela notranjih aktov, ki bi regulirali obseg kontroliranih proizvodov in kvaliteto, da tožnik ni imel odredbe, da pregleda čisto vsak izdelek, ter da je delovni proces pri toženki potekal tudi na način, da je tožnik pregledal prvi kos in naključne kose, nato pa so delavke na končni montaži neustrezne kose izločile, tožnik pa jih je pregledal upoštevajoč določene kriterije.
Če zahteva sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi le delodajalec, delavec pa vztraja pri reintegraciji in ne postavi tožbenega zahtevka za plačilo denarnega povračila za primer odločitve po 118. členu ZDR-1, sodišče nima podlage za to, da bi samo, po uradni dolžnosti prisodilo delavcu to denarno povračilo.
Prisojeni znesek v višini treh plač tožnice, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo, je glede na kriterije, določene v drugem odstavku 118. člena ZDR-1 pretiran in si toženka v pritožbi utemeljeno prizadeva za njegovo znižanje.
ZPP člen 86, 86/1, 124, 124/4, 125a, 125a/4, 289, 289/2, 291, 291/2, 291/3, 291/4, 302, 302/3, 303, 321, 321/1, 321/4, 323, 323/2, 323/4. ZS člen 61, 61/1. Sodni red (2016) člen 158. ZDSS-1 člen 36. ZDR-1 člen 35, 45, 110, 110/1, 110/1-2. ZVZD-1 člen 5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - nošenje mask - snemanje glavne obravnave - vodenje glavne obravnave - prepis zvočnega posnetka - izdaja sodbe
Zmotno je pritožbeno vztrajanje, da toženka za sprejem aktov – navodila, s katerim je bilo obvezno nošenje mask – ni imela podlage v zakonu in da bi morala biti takšna zahteva določena v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. Ukrepe, ki se nanašajo na varno delovno okolje, je bila toženka kot delodajalka dolžna sprejeti, saj je bila to njena zakonska obveznost glede na 45. člen ZDR-1 in 5. člen ZVZD-1; spoštovanje in izvajanje predpisov ter ukrepov o varnosti in zdravju pri delu je zakonska obveznost delavca (35. člen ZDR-1). Izdano navodilo glede mask ni pomenilo, da bi se pogoji tožnikove zaposlitve spremenili, niti enostranskega določanja obveznosti iz delovnega razmerja s strani delodajalca, da bi se zahtevala sprememba obstoječe pogodbe o zaposlitvi, kot to neutemeljeno navaja tožnik v pritožbi.
ZObr člen 97f, 97f/2, 98c, 98c/2. ZPP člen 7, 8, 212.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - misija - vojak - zadostna trditvena podlaga - dokazna ocena - narava dela - delna razveljavitev sodbe
Utemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi o višini odškodnine izhajalo iz zmotnega stališča, da ni pomembno, koliko ur dela je tožnik opravil na dan, ko naj bi bil prost, oziroma da mu za vsak posamezen dan pripada odškodnina v vrednosti osmih ur dela.
plačilo za dejansko delo - policist - dokazna ocena - mejna kontrola - zadostna trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme - odsotnost z dela
Ni mogoče šteti, da bi delavec z opravljanjem določene naloge, ki niti ne sodi v okvir pogodbe o zaposlitvi, daljše obdobje opravljal nalogo po nalogu nadrejenega delavca, za kar si neutemeljeno prizadeva toženka. Enako neutemeljeno se zavzema, da bi se za odsotnosti z dela (letni dopust, bolniški stalež, tudi izobraževanje in praktični postopki samoobrambe) štelo, da je tožnik opravljal delo svojega delovnega mesta oziroma da ne bi bil upravičen do razlike, saj je nadomestilo plače, ki mu pripada, odvisno od plače v preteklem obdobju, kot je pravilno utemeljilo že sodišče prve stopnje.
ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167. OZ člen 347, 347/1, 619. ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 62, 62/6.
obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - dejanski delodajalec - zloraba - poslovni model - reparacijski zahtevek - zastaranje - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je reparacijski zahtevek delno zastaral. Za terjatve iz delovnega razmerja velja petletni, za občasne terjatve pa triletni zastaralni rok, določen v prvem odstavku 347. člena OZ.
Obstoj pravilno registrirane in vpisane dejavnosti zagotavljanja delavcev uporabniku v okoliščinah obravnavanega spora ne more biti ovira za ugotovitev zlorabe (poslovnega modela) na škodo tožnika.
Pritožbeno zavzemanje, da bi sodišče moralo samo oziroma s pomočjo predlaganega izvedenca (medicine dela) ugotoviti, ali je tožnik v vtoževanem obdobju opravljal posebna težka in zdravju škodljiva dela, ki utemeljujejo vključitev v poklicno zavarovanje, ni pravilno. Zakonskih pravil o postopku spreminjanja pogojev za vključitev generičnih delovnih mest v poklicno zavarovanje toženec ne more zaobiti na način, da bi se v tem sporu raziskovalo, ali delovno mesto voznik avtobusa še izpolnjuje pogoje, potrebne za vključitev v poklicno zavarovanje. Celo če bi se ugotovile spremenjene delovne razmere glede delovnega mesta voznik tovornega vozila pri toženki, to ne bi imelo vpliva na sprejem odločitve glede na obstoječo zakonodajo. Prav tako je neutemeljena pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje z odločitvijo v obravnavanem sporu počakati do odločitve v ustreznem postopku, ali tožnikovo delovno mesto še izpolnjuje pogoje za vključitev v poklicno zavarovanje, češ da gre za predhodno vprašanje, od rešitve katerega je odvisna rešitev v obravnavani zadevi (13. člen ZPP).