OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00009812
OZ člen 5, 39, 39/2, 255. ZIZ člen 272.
ničnost pogodbe - nemoralna pogodba - nedopustna kavza - izbrisna tožba - aktivna legitimacija za izbrisno tožbo - aktivna legitimacija upnika - začasna odredba - začasna odredba o prepovedi odtujitve in obremenitve - zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice
Obravnavani kupoprodajni pogodbi sta bili sklenjeni z namenom izigrati tožnika kot upnika. Pogodba sklenjena s takšnim namenom je v opreki z moralnimi načeli. Taka kavza pogodbe je zato v skladu z drugim odstavkom 39. člena OZ nedopustna.
Upniku v primeru uspeha z ničnostno tožbo ni mogoče odrekati aktivne legitimacije za izbrisno tožbo, saj v nasprotnem primeru ne bi mogel doseči zemljiškoknjižne izvedbe posledic take sodbe in bi njegovo pravno varstvo ostalo neučinkovito.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - postopek izbire - neizbran kandidat - zavod - ravnateljica - sodno varstvo
Ker do spora po prvem odstavku 36. člena ZZ, predmet katerega bi bilo vprašanje pravilne izvedbe postopka izbire ravnateljice pri toženi stranki, ni prišlo, pred sodiščem tudi ni bilo po vsebini presojano oziroma, odgovorjeno na vprašanje, pri rešitvi katerega neutemeljeno vztraja tožnica v pritožbi, in sicer ali je tožena stranka pravilno uporabila določbe ZUP glede obnove postopka imenovanja ravnatelja, ne da bi izvedla postopek razrešitve (po 59. členu ZOFVI) tožnice s položaja ravnateljice tožene stranke.
preživljanje otroka - preživnina - višina preživnine - znižanje preživnine - sprememba preživnine - dvofazni postopek - bistveno spremenjene okoliščine - potrebe otroka in zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju preživninskih zmožnosti tožnika, potem ko je ugotovilo spremenjene okoliščine iz 132. člena ZZZDR, po nepotrebnem ugotavljalo, za koliko so se tožnikovi dohodki povišali v primerjavi z dohodki, ki jih je imel ob določitvi preživnine.
ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/1, 51/2. ZPP člen 8, 163, 163/4, 325, 325/1, 326, 326/4, 327. ZOdv člen 17, 17/5, 20. ZBPP člen 26, 30, 30/6, 46, 46/1, 46/3.
obstoj življenjske skupnosti - obstoj izvenzakonske skupnosti - obstoj izvenzakonske skupnosti po razvezi zakonske zveze - skupno bivanje izvenzakonskih partnerjev - nevzdržne razmere za skupno bivanje - ekonomska skupnost - medsebojna čustvena navezanost partnerjev - intimni odnosi - razpad zunajzakonske skupnosti - skupno premoženje - posebno premoženje - delež na skupnem premoženju - razdelitev skupnega premoženja - dokazna ocena
Med tožnico in tožencem ni bilo notranje, čustvene povezanosti, ne spoštovanja, naklonjenosti, medsebojnega zaupanja in pogovora, niti nista imela intimnih odnosov oz. skupne postelje. Njuno fizično sobivanje je bilo (lahko) sicer navzven zaznavno dejstvo (notornost), a brez kvalitete partnerskega odnosa v smislu zunajzakonske skupnosti. Ni bilo stalnosti, predvidljivosti in kontinuiranosti. Skupno bivanje je bilo nevzdržno in posledica dejstva, da tožnica (s sinom) ni imela kam iti. Z njune strani ni bilo zavestne, voljne, intimne partnerske odločitve za kontinuiran obstoj zakonski zvezi vsebinsko primerljive življenjske skupnosti.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje življenja in zdravja - razlogi sklepa - pomanjkljivi razlogi - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje navaja, da pritožnica ni zmožna sodelovati pri manj omejujočih oblikah zdravljenja, saj da glede na psihično stanje ni sposobna razumeti svojega stanja. Ker naj bi to zdravljenje (kot ugotavlja sodišče prve stopnje) potekalo v obliki jemanja ustreznih zdravil, ni ustrezno (konkretno) pojasnjeno, zakaj to kljub njenemu trenutnemu psihičnemu stanju ne bi moglo enako uspešno potekati v manj prisilni (to je "milejši") obliki.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010353
KZ-1 člen 249, 249/1, 249/2. ZKP člen 167, 167/1.
preiskava - kaznivo dejanje davčne zatajitve - utemeljen sum - pravni standard - stopnja verjetnosti - dokazi za utemeljen sum - presoja verodostojnosti
Sodišče prve stopnje je namreč določno navedlo dejstva in dokaze, ki kažejo na zadostno stopnjo verjetnosti, da je obdolženka izpolnila objektivne znake kaznivih dejanj, ki so predmet zahteve za preiskavo (15. do 22. točka sklepa).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VSL00008628
OZ člen 46, 46/1, 46/2. ZPPCP-1 člen 1, 24. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
obstoj pogodbenega razmerja - veljavnost pogodbe - zmota o osebi - bistvena in opravičljiva zmota - izpodbijanje pogodbe zaradi bistvene zmote - dokazna ocena - mednarodni tovorni list (cmr)
S pritožbenim sklicevanjem na opravičljivo bistveno zmoto v osebi, s katero se sklepa pogodba, zaradi katere naj bi prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo 46. člen OZ, pa pritožnik ne more uspeti. Pogodba, sklenjena v bistveni zmoti, sama po sebi ni neveljavna že po samem zakonu, pač pa jo mora pogodbena stranka, ki je v opravičljivi zmoti, izpodbijati. Ker tožena stranka razveljavitve pogodbe ni niti uveljavljala, s pritožbenim očitkom zmotne uporabe materialnega prava ne more uspeti.
Tožeča stranka sicer ni javna uslužbenka, vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožena stranka, ki opravlja koncesijo na področju socialnega varstva, dolžna v skladu s 46. členom ZSV delovna razmerja zaposlenih pri njej urejati v skladu s kolektivnimi pogodbami, zakoni in drugimi akti, ki veljajo za zaposlene v javnih zavodih s področja socialnega varstva.
Tožeča stranka je lahko kadarkoli po prevedbi uveljavljala nepravilnost pri določitvi delovnega mesta in plačnega razreda za nazaj, torej za čas po 1. 8. 2008, pri tem pa je bila omejena le z zastaralnim rokom.
Ker je tožeča stranka pred prevedbo opravljala delo na delovnem mestu, ki je bilo uvrščeno v IV. tarifno skupino, za katero tudi izpolnjuje pogoj strokovne izobrazbe IV. stopnje, tožeča stranka neutemeljeno navaja, da je tožečo stranko pravilno prevedla na delovno mesto "socialna oskrbovalka III", saj se za to delovno meso zahteva III. stopnja strokovne izobrazbe.
SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/3, 70/4. ZPP člen 205.
predlog za delitev solastne stvari - civilna delitev solastnine - fizična delitev - velikost deležev na nepremičnini - prekinitev postopka
Predlagateljici utemeljeno grajata stališče prvega sodišča, da med udeleženci obstaja spor o velikosti njihovih deležev na predmetu delitve, saj nihče od udeležencev postopka ne trdi, da bi bil njegov solastniški delež drugačen od tistega, ki izhaja iz podatkov zemljiške knjige.
ZPP člen 12, 286b, 287, 287/1, 337. OZ člen 131. URS člen 26. ZFPPIPP člen 97, 102, 458. ZDPra člen 1, 3, 56.
odškodninska odgovornost države RS - odškodninska odgovornost RS za delo sodnika - protipravno ravnanje - obseg in višina škode - pravilno vročanje - pritožbene novote - zavrnitev izvedbe dokaza - načelo pomoči prava neuki stranki - dvom glede nepristranskosti sodišča - državno pravobranilstvo - zastopanje države
Ker je sodišče pravilno zavrnilo zahtevek tožnika zaradi neizkazane protipravnosti ravnanja stečajnega sodišča in zaradi nedokazanosti nastanka škode, izvedba dokazov z vpogledom v stečajni spis in poizvedbami pri poštni agenciji, vse z namenom, ali je stečajna upraviteljica obvestilo poslala tujemu upniku v tujino, ne bi pripeljala do drugačne odločitve sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00009169
ZPND člen 4, 4/2, 19, 22b, 22b/1, 22b/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 37.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v skupni uporabi - predlagatelj postopka - žrtev nasilja v družini - center za socialno delo - predlog za začetek postopka - šestmesečni prekluzivni rok - materialni prekluzivni rok - pravočasnost predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Predlagatelji postopka v smislu prvega odstavka 22.b člena ZPND so lahko samo žrtve ali center za socialno delo s soglasjem žrtve, predlog iz prvega odstavka 22.b člena pa mora biti podan najpozneje v šestih mesecih, odkar je žrtev zadnjič utrpela telesno poškodbo ali ji je povzročitelj nasilja prizadejal škodo na zdravju ali je drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice (četrti odstavek 22.b člena).
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tudi tožnik soprispeval k nastanku škode, ker je pri svojem delu opustil potrebno pazljivost pri hoji.
Za ugotovitev soprispevka k škodnemu dogodku ni treba dokazati kršitve predpisov s strani tožnika. Pri opredeljevanju predpostavk odškodninske terjatve se običajno poudarja, da mora biti ravnanje nedopustno, pri čemer zadošča, da je ravnanje (storitev ali opustitev) na splošno nedopustno, in ni potrebno, da bi bilo s pravno normo posebej prepovedano ali zapovedano. Izraz protipravno ravnanje (ravnanje v nasprotju s pravno normo) je zato ožji od pojma nedopustno ravnanje, to je ravnanje v nasprotju s splošno sprejetimi pravili (običaji, moralnimi načeli) dolžnega ravnanja v določenih razmerjih in situacijah. Zato so preozka stališča, po katerih morajo imeti opustitve - torej dolžnosti opraviti določena dejanja zaradi preprečitve ali zmanjšanja škode - pravni temelj v zakonu, pogodbi ali drugem pravnem aktu.
Ker prisilna prodaja nepremičnine, v kateri dolžnica živi s hčerko, nedvomno predstavlja hud poseg v položaj dolžnice, je pri zastavljenem vprašanju sorazmernosti potrebno tehtati med položajem upnika in njegovo pravico do poplačila ter položajem dolžnice in posegom v njene pravice. V konkretnem primeru je pri tem tehtanju bistveno, da je dolžnica v notarskem zapisu soglašala, da se terjatev upnika zavaruje z vknjižbo hipoteke na predmetni nepremičnini, kot je tudi soglašala z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa. Dolžnica je že ob sklenitvi notarskega zapisa prostovoljno pristala, da se zapadla in neplačana terjatev poplača iz predmetne nepremičnine in dopustila prodajo nepremičnine. Na te posledice je dolžnica prostovoljno pristala in z njimi lahko računala.
ugotovitev obstoja lastninske pravice - priposestovanje - gradnja na tujem svetu - originarna pridobitev lastninske pravice - dogovor o gradnji - dokazno breme - dokazovanje
Dokazni postopek je pokazal, da je bila brunarica zgrajena na podlagi skupne odločitve na kmetiji živečih, torej na podlagi dogovora o skupni gradnji, ki pa izključuje uporabo določb ZTLR o originarni pridobitvi lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem svetu.
ZFPPIPP člen 122, 122/1, 122/1-2, 122/1-2(2), 400, 400/2, 405, 405/2, 405/2-2, 406, 406/1-1, 406/3. ZIZ člen 19, 19/4, 42, 42/2.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - neutemeljeno izdano potrdilo o izvršljivosti - pravilna vročitev - ugovor proti odpustu obveznosti - osebna vročitev - vročanje ugovora - odločitev o ugovoru - možnost seznanitve - pravica do dostopa do sodišča - ustavno skladna razlaga
Za postopek razveljavitve neutemeljenega potrdila o pravnomočnosti se uporablja drugi odstavek 42. člena ZIZ, ki se nanaša na razveljavitev neutemeljenega potrdila o izvršljivosti. Pravnomočnost je namreč nujni pogoj izvršljivosti sodnih odločb, kadar ni posebej določena nesuspenzivnost rednega pravnega sredstva. Glede na navedeno mora sodišče pri odločanju o predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti presoditi, ali je bila sodna odločba strankam pravilno vročena in ali je postala pravnomočna. V kolikor ti pogoji niso izpolnjeni mora neutemeljeno izdano potrdilo o pravnomočnosti razveljaviti.
Stečajnemu dolžniku je treba sklep o ugovoru proti odpustu obveznosti, iz 1. točke prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP, osebno vročiti.
Ustavno skladna je taka razlaga določbe iz 2. alineje 2. točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP, po kateri se o predlogu za začetek postopka odpusta obveznosti ne odloča zgolj s sklepom iz drugega odstavka 400. člena ZFPPIPP, temveč tudi s sklepom iz 1. točke prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP, s katerim sodišče, ob odločanju o ugovoru zoper odpust obveznosti, postopek odpusta obveznosti ustavi in predlog za odpust obveznosti zavrne. Na podlagi navedenega je torej treba stečajnemu dolžniku vročiti sklep o ugovoru zoper odpust obveznosti, s katerim se ustavi postopek odpusta obveznosti in zavrne predlog za odpust obveznosti.
OZ člen 190, 283. ZZZDR člen 56, 56/2. ZPP člen 196, 286.
neupravičena obogatitev - skupno premoženje zakoncev - dolgovi v zvezi s skupnim premoženjem - solidarni dolžnik - enotno in nujno sosporništvo - solidarna odgovornost zakonca - ugovor pasivne legitimacije - stroški življenjskih potreb otroka - nesklepčen pobotni ugovor - nadomestna izpolnitev - realni kontrakt - državna štipendija
Mati je s sinovega računa dvignila denarni znesek, z namenom prikritja denarnega premoženja pri pridobivanju državne štipendije. V nadaljevanju je bil ta znesek porabljen za nakup čolna, ki spada v skupno premoženje nje in njenega bivšega moža. Vtoževani znesek tako predstavlja dolg v zvezi s skupnim premoženjem, za povrnitev katerega toženka in njen bivši mož odgovarjata solidarno.
Upravnik od etažnih lastnikov lahko izterjuje stroške na pogodbeni podlagi, torej, če ima za to posebno pooblastilo, sicer pa le, če je stroške založil iz lastnih sredstev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00009295
OZ člen 132, 168, 168/3. ZPP člen 7, 212, 285.
zakupna pogodba - zakup nepremičnine - kmetijska zemljišča - odstop od zakupne pogodbe - predčasen odstop od pogodbe - povrnitev premoženjske škode - pravica do povrnitve škode - pogodbena odškodninska odgovornost - odškodnina iz naslova izgubljenega dobička - bodoča škoda - izgubljeni dobiček - ugotovitev obsega izgubljenega dobička - višina izgubljenega dobička - višina škode - preteklo poslovanje - trditvena podlaga - trditveno breme - materialno procesno vodstvo - vmesna sodba
Sodna praksa je pri ugotavljanju višine izgubljenega dobička zavzela stališče, da se v primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg izgubljenega dobička ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju. Tožnik sicer ni navedel, kakšen prihodek in dobiček je ustvaril v obdobju izvajanja zakupne pogodbe, pomanjkljiv je tudi izračun o vrednosti kmetijske pridelave v letu 2006, saj vsebuje le informativni podatek o čistem dohodku, ne pa tudi o stroških poslovanja in drugih stroških, da bi bil mogoč izračun dobička. Vendar je po stališču revizijskega sodišča potrebno upoštevati, da je bil tožnik kmetovalec, ki je večino pridelka prodajal sam na tržnici ali ga je vozil direktno strankam. Zato je navedeno stališče sodne prakse prestrogo in je treba pritrditi pritožbi, da je tožnik z navedbami v tožbi in na glavni obravnavi zadostil trditvenemu bremenu glede višine odškodnine iz naslova izgubljenega dobička.
Tožena stranka tožnikove pogojne odstopne izjave ni sprejela. Ne glede na razloge za takšno ravnanje tožnika (zdravstveni razlogi ali želja po spremembi kulture nasadov zaradi izboljšanja poslovanja), je dejstvo, da je bila tožnikova izjava le pogojna in že zato ni vplivala na obstoj zakupne pogodbe in višino pričakovanega izgubljenega zaslužka. Tudi sicer bi odločanje o tem, ali bi tožniku škoda nastala zaradi predčasnega prenehanja zakupne pogodbe, ker naj bi sam želel od nje odstopiti že pred tem, po presoji pritožbenega sodišča nasprotovalo pravnomočni vmesni sodbi, ki zajema celotno podlago zahtevka, tudi ugotovitev nastanka škode, zako da se v nadaljnjem postopku presoja le dejstva, ki so povezana z ugotavljanjem višine škode.
ZDZdr člen 39, 39/1, 70, 70/2. ZPP člen 243, 243/1.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - demenca - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - čas zdravljenja - izvedensko mnenje
Potreben čas zdravljenja predstavlja dejansko okoliščino, za ugotovitev katere je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, zato je za ugotovitev tega dejstva sodišče izvedlo dokaz z izvedenko. Zgolj z laično oziroma pavšalno kritiko pritožnik ne more omajati navedenega dejanskega zaključka sodišča, ki temelji na izvidu in strokovnem mnenju izvedenke.