DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011200
ZDR-1 člen 6, 6/1, 7, 7/4, 8, 47, 47/1.. ZDR člen 6, 6/1, 6/7, 6a, 6a/4, 45, 45/1.. OZ člen 347, 347/1.
dodatek za nadurno delo - odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo odškodninski zahtevek iz naslova trpinčenja in neenake obravnave na delovnem mestu. Ker po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje nadrejena tožnika ni smešila in obrekovala za hrbtom, o njem ni širila neresničnih govoric in se ni norčevala iz njegovega zasebnega življenja in narodnosti, je posledično pravilna tudi zavrnitev zahtevka, da se mora tožena stranka oziroma nadrejena tožniku osebno opravičiti.
Sodišče prve stopnje je v obsežnem dokaznem postopku po nepotrebnem ugotavljalo, ali so bile opravljene nadure potrebne ali ne, kar pa ni bistveno. Bolj pomembne so okoliščine oziroma vprašanja glede tega, ali so bile nadure, ki jih je tožnik očitno opravljal z vednostjo delodajalca in v skladu z izvajanjem delovnega procesa tožene stranke, dejansko opravljene ali ne. S tem se sodišče prve stopnje zaradi zmotnega izhodišča, da je pomembno vprašanje, ali bi se delo lahko opravilo v krajšem času, ni ukvarjalo.
Pritožbeno sodišče je v primerljivi zadevi pojasnilo, da mora delodajalec v primeru, ko delavec z njegovim vedenjem opravlja nadure, bodisi te ure delavcu tudi priznati kot opravljene nadure ali pa mu, če šteje, da njegova prisotnost na delu ni potrebna, opravljanje dela preko polnega delovnega časa prepovedati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00008688
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 105, 180. SPZ člen 39, 43. ZIZ člen 168, 168/5.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - originaren način pridobitve lastninske pravice - ugotovitveni tožbeni zahtevek - podlaga za vpis v zemljiško knjigo - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - pravnomočna sodna odločba o ugotovitvi obstoja lastninske pravice - ugotovitveni izrek - nesklepčnost tožbenega zahtevka - odpravljiva nesklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme
Tožba ni sklepčna. Tožnik bi moral tožiti na ugotovitev lastninske pravice, saj se vknjižba zatrjevane pravice, ki naj bi jo s priposestvovanjem pridobil na originaren način, dovoli na podlagi sodne odločbe, s katero sodišče ugotovi obstoj, spremembo oziroma prenehanje te pravice.
izvršba na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor nevednosti - predložitev verodostojne listine
Upnik v predlogu za izvršbo ni razkril dejanske podlage za uveljavljanje svoje terjatve po računu, dolžnik pa je po oceni pritožbenega sodišča s trditvijo, da v svojih poslovnih knjigah nima knjižene omenjene verodostojne listine (temveč druge listine), na podlagi katere upnik vlaga predlog za izvršbo, kakor tudi s trditvijo, da se bo lahko do upnikovega zahtevka opredelil šele tedaj, ko bo upnik dopolnil svoj zahtevek na način, da bo predložil verodostojno listino, ne priznava niti ne zanika obstoja temelja za nastanek terjatve (dolžnik je priznal le poslovno sodelovanje z upnikom). Trditev o tem, da dolžnik nima verodostojne listine vknjižene v svojih poslovnih knjigah je namreč potrebno razumeti kot (ne)prejem in (ne)seznanitev listin, ki so podlaga za izvršbo oziroma kot izjavo nevednosti, ki v konkretnem primeru zadosti zahtevi po obrazloženosti ugovora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00008782
ZPP člen 274, 274/1. ZD člen 10, 10/2.
prekoračitev tožbenega zahtevka - ugotovitev obstoja dedne pravice - ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - obstoj zunajzakonske skupnosti - obstoj izvenzakonske skupnosti kot predhodno vprašanje - pravni interes za ugotovitveno tožbo - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča
Sodišče je pravilno o obstoju izvenzakonske skupnosti odločalo le kot o predhodnem vprašanju. Od tega je namreč odvisna dedna pravica toženke po zapustniku v skladu z drugim odstavkom 10. člena ZD.
ZPP člen 212. ZDavP-2 člen 145, 154/2, 145/2-2. ZIZ člen 17, 17/1.
seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - preizkus obračuna obresti - nesubstanciran dokazni predlog - izvedenec finančne stroke - informativen dokaz
Dolžnik je predlagal izvedenca finančne stroke z namenom dokazovanja, da obresti ni mogoče preizkusiti. Ker so bili na voljo dolžniku vsi podatki za preizkus pravilnosti obračuna obresti, tak dokazni predlog ni ustrezno substanciran. Dolžnik bi moral navesti, v čem konkretno je obračun napačen, kar bi šele lahko dokazoval z izvedencem. T. i. informativni dokaz ni dopusten, razen v zvezi z dejstvi, ki so zunaj sposobnosti zaznave strank, kar tukaj ni primer.
Tožnik v predmetni pravdi ne uveljavlja odškodnine zaradi razlastitve, ampak odmeno, ki naj bi bila posledica (z njegove strani zatrjevanega) toženkinega nedopustnega ravnanja.
Tožnik je nedopustnost toženkinega ravnanja utemeljeval z njenim sprejemom prej omenjenega (in po njegovih trditvah) nezakonitega (in celo) protiustavnega odloka v letu 2005.
ZPP člen 12, 286b, 287, 287/1, 337. OZ člen 131. URS člen 26. ZFPPIPP člen 97, 102, 458. ZDPra člen 1, 3, 56.
odškodninska odgovornost države RS - odškodninska odgovornost RS za delo sodnika - protipravno ravnanje - obseg in višina škode - pravilno vročanje - pritožbene novote - zavrnitev izvedbe dokaza - načelo pomoči prava neuki stranki - dvom glede nepristranskosti sodišča - državno pravobranilstvo - zastopanje države
Ker je sodišče pravilno zavrnilo zahtevek tožnika zaradi neizkazane protipravnosti ravnanja stečajnega sodišča in zaradi nedokazanosti nastanka škode, izvedba dokazov z vpogledom v stečajni spis in poizvedbami pri poštni agenciji, vse z namenom, ali je stečajna upraviteljica obvestilo poslala tujemu upniku v tujino, ne bi pripeljala do drugačne odločitve sodišča.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 5, 5/1, 7.
ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - pogodbeno razmerje - civilni delikt
Pojem zadeve v zvezi z delikti ali kvazidelikti je treba razlagati evroavtonomno in zajema vsak zahtevek, ki se nanaša na odgovornost toženca ter se ne navezuje na zadeve v zvezi s pogodbenimi razmerji. Tožbeni zahtevek iz naslova kršitve pogodbene obveznosti temelji na razlagi pogodbe, njen obstoj nujen za odločanje in gre za zadevo v zvezi s pogodbenimi razmerji.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - zanikanje obstoja terjatve - pravno relevantno dejstvo - negativno dejstvo - predlaganje dokazov - neresničnost trditev - dokazno breme
Ker za negativno dejstvo že po sami naravi stvari ni mogoče predložiti dokaza in upoštevaje pravilo, da je dokazno breme za obstoj obligacijskega razmerja med strankama na upniku, dolžniku ob zanikanju izterjevane obveznosti ni bilo treba predlagati oziroma predložiti nobenega dokaza.
Posest je po določbi prvega odstavka 24. člena SPZ neposredna dejanska oblast nad stvarjo (neposredna posest), medtem ko je toženec preko parcele št. 40/6 občasno hodil in vozil na parcelo št. 40/4, za kar je vselej imel dovoljenje večinskih lastnikov.
Kdor občasno zapelje preko tuje nepremičnine na prošnjo in po dovoljenju lastnika, nima posesti. Takšna uporaba ne predstavlja dejanske oblasti nad nepremičnino.
Obravnavano ravnanje je namreč brez tožničinega soglasja poseglo v dotedanji način izvrševanja posesti. To pa je po določbi 35. člena SPZ razlog za varstvo posesti celo med več soposestniki. Obravnavani del parcele št. 40/6, na katerem je prišlo do motenja posesti, predstavlja zelenico pred stopniščem in vhodom v tožničino stanovanje. Ugotovljeno je bilo, da je tožnica na tem delu zelenice imela postavljena cvetlična korita. Toženec njene posesti cvetličnih korit in tega dela zelenice ni zanikal.
Brez tožničinega soglasja ni smel posegati v to posestno stanje, ne glede na to, ali sta se ostala dva solastnika nepremičnine s tem strinjala ali ne.
Načelo ekonomičnosti zahteva, da se, kadar je to mogoče, "izkoristi" že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna ureditev spora.
Tožeča stranka v pritožbi pravilno opozarja, da sta kljub spremembi tožbe pravna in dejanska podlaga zahtevka ostali isti. Tako bi bilo veliko bolj neekonomično, če bi morala tožeča stranka vložiti novo tožbo, povezano z novimi visokimi stroški, sodišče pa bi bilo obremenjeno z reševanjem zadeve popolnoma od začetka, čeprav sta v sedaj obravnavanem sporu pravdni stranki že podali obširne navedbe in predložili oziroma predlagali izvedbo številnih dokazov.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00009533
URS člen 34, 35. OZ-UPB1 člen 134, 177, 178, 179, 179/1. ZMed člen 26.
poseg v osebnostne pravice po tisku - razžalitev dobrega imena in časti v tisku - objava neresničnih in nepreverjenih informacij - pravica do svobodnega izražanja - test sorazmernosti - praktična konkordanca - objava popravka - objava opravičila - razpravno načelo - načelo kontradiktornosti - odločanje v mejah postavljenega zahtevka
Sodišče druge stopnje namreč pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da novinarka V.L. ni ravnala v skladu z dolžno profesionalno skrbnostjo in se ni v zadostni meri potrudila, da bi v zvezi s sporno informacijo, da je med preiskovanimi policisti tudi tožnik, pridobila odziv slednjega, kot ji to narekuje 3. točka Kodeksa novinarskega dela. Posledično imenovana ni z ustrezno mero skrbnosti preverila točnosti informacij, ki jih je želela uporabiti in objaviti, kot to določa 1. točka Kodeksa novinarskega dela, zato tudi ni imela utemeljenega razloga verjeti v resničnost zapisanega.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti - nepravdni postopek - poslovna nesposobnost - odvzem poslovne sposobnosti - popoln odvzem poslovne sposobnosti - stroški v nepravdnem postopku - skupni stroški postopka
Postopek, v katerem se naravno stanje voljne nesposobnosti avtoritativno in pravnomočno ugotovi z odločbo sodišča, posledica takšne odločbe pa je poslovna nesposobnost osebe, je predviden zaradi varstva interesov tako prizadetih oseb in zaradi varstva pravnega prometa.
predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - identiteta nepremičnine
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim razlogom, da je stališče prvostopenjskega sodišča o neizkazanosti kontinuitete v konkretnem primeru pretogo. Dejstvo je, da sta bili obe pogodbi, torej pogodba datirana z dnem 1.12.1992 in pogodba datirana z dnem 17.12.1992, dne 2.12.1992 predloženi upravnemu organu zaradi odmere davka na promet nepremičnin. Jasno je torej, da nobena od teh pogodb ni mogla biti sklenjena šele 17.12.1992. Izkaz dneva predložitve davčnemu organu kvečjemu izkazuje hkratno oziroma sočasno sklenitev obeh pogodb. Datum 17.12.1992 na pogodbi, s katero je Občina P. prodala I. A. stanovanje, pa je očitno napačen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00009663
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. ZIZ člen 38, 38/5, 38/6, 55, 55/1, 55/1-8, 58, 58/1, 59, 59/1. OZ člen 287, 287/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi - trditveno in dokazno breme - več istovrstnih obveznosti med istimi osebami - namen plačila - zmotna uporaba materialnega prava - plačilo preživnine za otroka - pojem protispisnosti - potrebni izvršilni stroški
Trditveno in dokazno breme za ugovorno trditev, da dolžnikova denarna nakazila v spornem obdobju predstavljajo ravno plačilo izterjevane odškodnine in ne plačilo katere druge istovrstne obveznosti do upnice, je bilo na dolžniku in ne na upnici.
sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje s privolitvijo - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - zdravljenje brez privolitve v psihiatrični bolnici pod posebnim nadzorom - pravica do zdravljenja - poseg v ustavno pravico - pogoji za zdravljenje brez privolitve - začasna omejitev gibanja - psihično stanje - duševna bolezen
Ustava dopušča, zakon pa ureja, kdaj je moč odvzem človekove prostosti in kdaj je dopusten poseg v pravico do prostovoljnega zdravljenja. Tak poseg je dopusten, če je nujen bodisi zaradi varovanja drugih oseb (zaradi ogrožanja njihovega življenja ali povzročanja hude škode) bodisi zaradi posebnega varstva same osebe, ki nujno potrebuje zdravljenje. Če si sama povzroča škodo ali ogroža svoje življenje, je treba ugotoviti, ali je zaradi narave svoje bolezni sposobna sama sprejeti voljne in zavestne odločitve o zdravljenju. Če jih ni, je treba zaščititi njene pravice z nadomestitvijo njene odločitve z ustreznim ukrepom države. Namestitev osebe v psihiatrični ustanovi in zdravljenje je dovoljeno, če sama oseba vanj privoli. Kadar pa ga odklanja, kot v obravnavanem primeru, so v 30. členu ZDZdr, predvideni posebni postopki, med njimi tudi sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih, ki ga je sodišče prve stopnje po predpisanem postopku opravilo v obravnavanem primeru.
ZZK-1 člen 234, 234/1-1, 234/1-2, 234/5, 240, 240/1, 240/2, 240/3.
pogoji za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine - ugovor zoper sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine - postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in vknjižbe lastninske pravice
Ob jasnih določbah ZZK-1 (prvi do tretji odstavek 240. člena) ter ugotovitvi, da je udeleženka v ugovoru trdila, da listina ni bila izstavljena, je pravno nesprejemljiva teza pritožbe, da bi bilo treba ob takem stanju stvari opraviti še tehtanje, katera pravica prevlada - ali pravica udeleženke A. L., da prepreči vpis nekomu, ki ima dlje čas trajajočo posest, ali pravica predlagatelja do učinkovitega sodnega varstva. Kolikor pa pritožba omenja vlogo začasnega zastopnika (82. člen ZPP), je dodati, da postavitev začasnega zastopnika pomeni kvečjemu omejitev stranke oz. udeleženca, ki mu je tak zastopnik postavljen, do izjave pred sodiščem, saj lahko poda izjavo le prek začasnega zastopnika.
solastnina - nepravdni postopek za razdružitev solastnine - postopek za delitev solastnine - način delitve - fizična delitev - deljivost stavbe - etažna delitev - vzpostavitev etažne lastnine - določitev solastniških deležev na skupnih delih stavbe - potrebni stroški tehnične prilagoditve stavbe
V ponovljenem postopku bo torej moralo sodišče prve stopnje ugotoviti obseg in višino tehničnih posegov, ki so nujno potrebni za fizično delitev posameznih enot ter na tej dejanski podlagi izvesti pravno oceno, ali gre za t.i. znatne prilagoditve, za katere je potrebno soglasje vseh solastnikov, ali pa zgolj za manjša dela, kjer tovrstno soglasje ni potrebno. Pritožbeno sodišče se namreč ne strinja s pritožbo, da je za vsak tovrsten poseg (tudi manjši) potrebno soglasje vseh solastnikov. V zvezi s tem je namreč prepričljivo mnenje pravne teorije, da je takšno stališče sodne prakse preveč togo (ozko) in v nasprotju z namensko razlago zakona. Ob ugotovitvi, da so za vzpostavitev etažne lastnine potrebni določeni manjši posegi in se vsaj eden od solastnikov zavzema za takšno delitev, je torej potrebno dati prednost fizični delitvi solastne nepremičnine z vzpostavitvijo etažne lastnine, ne glede na obstoj soglasja (drugih) solastnikov glede izvedbe teh del in glede kritja stroškov s tem v zvezi. Pri presoji, kdaj šteti določeno prilagoditev za manjšo (neznatnejšo), je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, vsekakor pa je pri tem sprejemljivo stališče avstrijske sodne prakse, da v običajnih primerih tovrstnega kriterija ne presegajo delitveni stroški (potrebna vlaganja), ki se gibljejo okrog petih odstotkov skupne vrednosti nepremičnine.
pravica do izvedbe predlaganih dokazov - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - zaslišanje strank - neudeležba stranke na naroku - nemogoča izvedba dokaza - dokaz z zaslišanjem prič - substanciranje dokaznega predloga - priznana dejstva - neprerekana dejstva
Neutemeljen je pritožbeni očitek, ki meri na absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da ni zaslišalo strank in prič. Tožena stranka se razpisanega naroka ni udeležila, zaradi česar izvedba dokaza z njenim zaslišanjem ni bila mogoča. Zaslišanja prič tožena stranka ni predlagala, zato je pritožbeni očitek neutemeljen že iz tega razloga, tudi sicer pa je ostalo nepojasnjeno, katero konkretno dejstvo naj bi se dokazovalo z zaslišanjem.