vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti - vpis spremembe imetnika pri že vpisani hipoteki - podlaga za vpis spremembe imetnika hipoteke - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - obvestilo izvršilnega sodišča - sklep izvršilnega sodišča
Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno uporabilo tretji odstavek 88. člena ZZK-1, ko je na podlagi obvestila in sklepa izvršilnega sodišča o spremembni upnika pri hipoteki dovolilo vpis novega upnika.Ugovorne navedbe o poplačilu dolga so za ta postopek nepomembne.
Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena je, da ga nosi tisti, ki mu je dejstvo, ki ga je treba dokazati, v korist, ter tisti, ki dejstvo zatrjuje in ne tisti, ki ga zanika.
Ker tožena stranka trdi, da je vtoževana terjatev plačana, je ona tista, ki nosi dokazno breme o tem, da se plačila iz analitične (konto) kartice nanašajo ravno na vtoževano terjatev.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - znaki kaznivega dejanja
Pritožnica zmotno meni, da obdolženka ni imela nobenega motiva za storitev kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja, ker se je dobro zavedala, da denarja ni hranila pravilno in da bo v primeru primanjkljaja sama morala pokriti primanjkljaj, kar se je tudi zgodilo. Kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja, kot je opredeljeno v prvem odstavku 209. člena KZ-1, stori, kdor si protipravno prilasti denar, premično stvar ali drug del tujega premoženja, ki mu je zaupan pri opravljanju gospodarskih, finančnih ali poslovnih dejavnosti ali pri opravljanju dolžnosti skrbnika ali mu je prepuščeno kot uradni osebi v službi. Za obstoj kaznivega dejanja je bistveno, da so stvari osebi, preden si jih protipravno prilasti, zaupane, med drugim, pri opravljanju gospodarske dejavnosti. Obdolženki, ki ji je bil denar last banke 1 zaupan v zvezi s poslovanjem pogodbene pošte, si je ta denar protipravno prilastila za plačilo zapadlih najemnin torej za lastne potrebe. Denar je pravi lastnici odtegnila brez relevantne pravne podlage, torej si ga protipravno prilastila, povzročen primanjkljaj pa je bil pokrit šele s kompenzacijo med R. H. s. p., in P. d. o. o., za po obdolženki opravljene storitve na pogodbeni pošti ... .
predlog za taksno oprostitev - pogoji za taksno oprostitev pravne osebe - odlog plačila sodne takse - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Tožena stranka bi torej morala, če naj bi s svojim predlogom uspela, v predlogu podati takšne trditve, iz katerih bi jasno izhajalo, da je njeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje takšno, da nima sredstev za plačilo sodne takse, in da jih brez ogrožanja svoje dejavnosti tudi ne more zagotoviti.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - materialno procesno vodstvo - prihranki prosilca - ugotavljanje materialnega položaja družine
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik v izjavi o premoženjskem stanju ni prijavil vseh podatkov. Zato je utemeljeno zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodne takse za tožbo. Zmotno pa meni pritožba, da bi sodišče moralo v okviru materialnega vodstva pravde predočiti ugotovljene podatke po uradni dolžnosti in omogočiti tožniku, da izjavo o premoženjskem stanju popravi.
krajevna pristojnost - predlog za prenos krajevne pristojnosti - dvom v nepristranskost sodnika pristojnega sodišča
Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da obdolženec v predlogu ni navedel tehtnih razlogov, ki bi utemeljevali prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče. Nestrinjanje s formalnim procesnim vodstvom in drugimi ravnanji razpravljajoče sodnice bi lahko k večjemu pomenilo uveljavljanje razlogov za izločitev sodnice, ne pa razlogov za prenos krajevne pristojnosti, ki se nanaša na celotno sodišče.
pravdni stroški po uspehu - uspeh v pravdi - neznaten neuspeh
Sodišče je v obrazložitvi pojasnilo, da je tožeča stranka uspela z 91 % svojega zahtevka in da s tem niso nastali posebni stroški. Potem pa je izračunalo stroške tako, da je celoti odštelo stroške tožene stranke. Po tretjem odstavku 154. člena ZPP gre v takem primeru priznati tožeči stranki stroške v celoti.
ZKP člen 371, 371/2, 502b, 502b/3, 502b/4, 502c, 502c/1.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - pravica do izjave - pravica do kontradiktornosti - predlog za podaljšanje začasnega zavarovanja - nepravilna vročitev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Določba prvega odstavka 502.c ZKP člena med drugim določa, da sodišče, preden odloči o predlogu, pošlje predlog ostalim udeležencem, da se o njem izjavijo, in jim določi primeren rok za odgovor. V vsakem posameznem primeru mora sodišče obdolžencu zagotoviti ustrezna jamstva. Med omenjena spada tudi pravica do izjave oziroma pravica do kontradiktornosti. Obdolženec mora imeti ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče glede dejanskih in pravnih vidikov obravnavane zadeve. Pri tem mu mora biti predhodno omogočeno, da se s predlogom državnega tožilca seznani, kot tudi s pridobljenim procesnim gradivom ter nato do njega zavzame stališče in tako skuša vplivati na odločitev sodišča v postopku.
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje s tem, ko obdolžencu ni vročilo predloga, preden je o njem odločilo, zagrešilo kršitev iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ki je vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa. Zato je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev.
upravna izplačilna prepoved - učinek sklepa o izvršbi - vrstni red poplačila - zavarovanje bodoče terjatve
Zakonskega teksta, da ima izplačilna prepoved z dolžnikovo privolitvijo pravni učinek sklepa o izvršbi, ni mogoče razumeti, da postane sklep o izvršbi. Gre zgolj za učinek proti sodnim izvršbam na denarno terjatev dolžnika, ki se vršijo na njegovo plačo oziroma pokojnino. Sodna izvršba na pokojnino ne more omejiti izplačilne prepovedi z dolžnikovo privolitvijo, razen v primerih, ki so izrecno našteti v drugem odstavku 135. člena ZIZ.
motenje posesti - ugovor pasivne legitimacije - društvo - trditvena podlaga
Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, je delovanje fizične osebe v funkciji organa društva delovanje društva kot pravne osebe. Pravna oseba svojo dejansko oblast nad stvarjo izvršuje preko oseb, ki pa delajo za doseganje ciljev pravne osebe in ne svojih lastnih. Zato toženec, četudi bi deloval v funkciji predsednika društva, v tej (motenjski) pravdi ni pasivno legitimiran. To bi bila le pravna oseba (društvo).
umik tožbe - povrnitev pravdnih stroškov - izpolnitev tožbenega zahtevka - napačna uporaba materialnega prava
V obravnavani zadevi je tožeča stranka umaknila tožbo po izpolnitvi tožbenega zahtevka, med izpolnitvijo in tožničinim umikom tožbe pa ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, ki bi pogojevalo nastanek stroškov. Zato je upravičena do povrnitve pravdnih stroškov.
Stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške. Če je umik tožbe delen, bremeni tožečo stranko obveznost povrnitve sorazmernega dela pravdnih stroškov. Glede na navedeno je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo, ko je tožnici naložilo povrnitev sorazmernega dela do delnega umika tožbe nastalih pravdnih stroškov toženca.
Za obstoj litispendence ne zadošča, da imamo v dveh pravdah opraviti z istovetnima zahtevkoma, ampak morata biti tudi pravdni stranki isti.
Sodišče tožnici ni priznalo plačila za dela, ki niso bila (pravilno) opravljena, je pa priznalo toženki povrnitev škode (dodatnih stroškov), ki ji je zaradi takšnega nepravilnega postopanja nastala.
Tretji lahko vloži ugovor le v primeru, ko je v izvršilnem postopku stvar (predmet izvršbe) znana in določena oziroma določljiva. Ko sodišče dovoli izvršbo z rubežem premičnin, ki so v lasti in posesti dolžnika, premičnine pa v sklepu o izvršbi izrecno niso določene oziroma opredeljene (čeprav so, kot v obravnavanem primeru, lokalizirane na naslovu dolžnika, ki je hkrati tudi naslov tretjih), tretji ob sami izdaji sklepa o izvršbi še nima pravnega interesa za uveljavljanje, da ima na (še nedoločeni) stvari pravico, ki preprečuje izvršbo. Pravni interes za vložitev ugovora pridobi tretji šele s prvim izvršilnim dejanjem, s katerim postanejo stvari znane in natančno določene ali določljive.
Ugovor tretjega je namenjen varstvu lastnika zarubljenih predmetov oziroma predmetov, na katere je poseženo z izvršbo, šele po tem, ko je do takšnega posega dejansko prišlo, in ne nudi pravnega varstva pred opustitvijo kakršnegakoli rubeža premičnin, ki so v lasti tretjih, saj dokler ni z rubežem poseženo v premoženje tretjih, niti ni mogoče vedeti, ali bo do takšnega posega dejansko tudi prišlo ali ne.
ZPP člen 155, 155/1, 158, 158/1. ZBPP člen 46, 46/3.
odločanje o pravdnih stroških - delni uspeh v pravdi - delni umik tožbenega zahtevka - pravdni stroški po umiku tožbe - potrebni pravdni stroški - nagrada in stroški izvedenca - pravdni stroški upravičenca do brezplačne pravne pomoči
Izvedensko mnenje je bilo potrebno tudi za odločitev o delu tožbenega zahtevka, ki ni bil umaknjen, zaradi česar je stroške, ki so v zvezi s tema nastali, treba šteti za potrebne.
Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2010) člen 11.
pogodba o upravljanju - stroški obratovanja in upravljanja - stroški ogrevanja - stroški ogrevanja stanovanja - delitev obratovalnih stroškov - merilnik porabe toplote - delilnik stroškov za ogrevanje - deleži
Če se lastnik ni odločil za vgraditev delilnikov, kot je v konkretnem primeru, saj namestitev delilnika na radiator ni mogoča, ker ima toženec talno gretje, se na osnovi Sporazuma, ki so ga sprejeli etažni lastniki, katerih delež znaša 60,98%, porabniški delež za ogrevanje določi tako, da se določi sorazmeren delež ogrevane površine, pomnožen s faktorjem 1,6. Tožencu so bili stroški ogrevanja obračunani v skladu s Sporazumom in 11. členom Pravilnika. Za drugačno porazdelitev stroškov ogrevanja pa bo toženec moral skleniti nov sporazum z vsemi etažnimi lastniki.
ZPP člen 105a, 108, 108/1. ZST-1 člen 11, 11/2, 12, 12/2, 12a, 12a/5. ZUPJS člen 49, 51.
predlog za obročno plačilo sodne takse - nepopoln predlog - zavrženje predloga - nepopolna vloga - dopolnitev nepopolne vloge - poziv na dopolnitev predloga - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov
Odločitev o zavrženju tožnikovega predloga je vsaj prenagljena, če že ne napačna. Sodišče prve stopnje namreč tožnika ni pozvalo k dopolnitvi pomanjkljivih navedb, ampak zgolj k predložitvi podatkov in izjav iz drugega odstavka 12. člena ZST-1, ki so namenjeni dokazovanju utemeljenosti predloga. Predvsem pa je napačno interpretiralo tožnikovo izjavo in soglasje z dne 15. 12. 2017, iz katerih izhaja, da tožnik nima nobenih dohodkov ali premoženja, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov v RS, in da tožnik soglaša, da sodišče z namenom ugotavljanja njegovega materialnega stanja po uradni dolžnosti pridobi tožnikove podatke, ki so davčna tajnost. Sodišče prve stopnje bi zato v skladu s petim odstavkom 12.a člena ZST-1 moralo ustrezne podatke po uradni dolžnosti pridobiti iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Gre za podatke iz 49. in 51. člena ZUPJS. Kot je razvidno iz spisa, je sodišče nekatere od teh podatkov sicer poiskalo, vendar jih v izpodbijanem sklepu ni dokazno ocenilo.
nastanek skupnega premoženja - nakup stanovanja - prenehanje zakonske skupnosti - prenehanje življenjske skupnosti zakoncev pred razvezo zakonske zveze - življenjska in ekonomska skupnost - nakup stanovanja v času trajanja zakonske zveze - pritožbena obravnava - dokazni postopek
Za nastanek skupnega premoženja ne zadostuje formalen obstoj zakonske zveze, ampak morata zakonca delati in pridobivati v dejansko obstoječi življenjski in ekonomski skupnosti. Pri življenjski skupnosti (zakoncev) gre za pravni standard, ki ga sodišče napolnjuje v vsakem konkretnem primeru, upoštevajoč konkretne okoliščine. Sodna praksa izpostavlja pomembnost notranje komponente skupnosti ter medsebojno naklonjenost partnerjev, hkrati pa poudarja, da so skupno bivanje, finance, gospodinjstvo in zakonska postelja le nekateri izmed številnih zunanjih pokazateljev skupnosti in da so zahteve za obstoj življenjske skupnosti zakoncev milejše kot zahteve za obstoj življenjske skupnosti zunajzakonskih partnerjev. Če zakonca ne živita skupaj, je treba upoštevati naravo razlogov za ločeno življenje, predvsem pa njuno voljo in aktivnost, usmerjeno v uresničitev pogojev za skupno življenje.
Med pravdnima strankama v času, ko je bilo kupljeno stanovanje, dejanska življenjska in ekonomska skupnost ni več obstajala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00008615
ZPP člen 76, 328, 328/1. ZST-1 člen 13, 13/3.
sposobnost biti stranka v postopku - RS kot stranka v postopku - napaka v imenu stranke - poprava napak - popravni sklep - oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje vrednosti premoženja - razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodne takse
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v sklepih kot upnika navedlo: Ministrstvo za notranje zadeve (ki nima položaja pravne osebe in zato tudi ne more biti stranka v postopku) namesto pravilno: Republika Slovenija, ki je pravilno kot stranka označena v predlogu za izvršbo. V takšnem primeru gre za napako, ki se jo lahko odpravi s popravnim sklepom. Kot napako v imenu je namreč šteti tudi napako sodišča pri prepisu navedbe pravne osebe v sklepu.
Sodišče med postopkom sklep o oprostitvi plačila taks razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati.
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 458.
spor majhne vrednosti - višina terjatve - trditveno in dokazno breme - sodba presenečenja - priznana dejstva
Pritožba se v zvezi s tem napačno sklicuje na drugi odstavek 214. člena ZPP, po katerem se nezanikana dejstva štejejo za priznana. Navedena domneva namreč lahko velja le za ustrezno konkretizirane trditve, tožnica pa vseh pravnorelevantnih dejstev glede višine tožbenega zahtevka ni navedla.