CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VSL00009515
OZ člen 352, 352/1. ZPP člen 92, 137, 137/1. ZUS-1 člen 22, 22/1.
zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - neposredno zastopanje - neposredno vročanje stranki - vročanje pooblaščencu stranke
Odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in tistega, ki jo je povzročil. V konkretnem primeru je bil nastanek vtoževane škode tožniku znan najkasneje 3. 12. 2009. Sporno pa je, ali je bil navedenega dne znan tudi povzročitelj (tožena stranka). Glede povzročitelja velja, da je oškodovanec zanj izvedel, ko je izvedel za okoliščine, pod katerimi v odškodninskem pravu določen subjekt odgovarja za povračilo škode.
V upravnem sporu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače. Ker ZUS-1 o vročanju nima posebnih določb, se glede tega vprašanja uporablja ZPP. Ko ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu. Neposredno vročanje stranki v takem primeru ni pravilno in predstavlja kršitev določb ZPP. Pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec, učinkujejo neposredno v sferi strank. ZPP tako določa neposredno zastopanje, katerega posledica je, da dejanja, ki jih v imenu in za račun stranke opravi pooblaščenec, učinkujejo neposredno v sferi same stranke (zastopanega). Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožeča stranka izvedela za povzročitelja škode že z vročitvijo sodbe Upravnega sodišča RS njenemu takratnemu pooblaščencu. Pravno nepomembne so tako pritožbene trditve, da tožena stranka istega dne od pooblaščenca sodbe še ni prejela.
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. ZPP člen 233, 339, 339/2-8, 356, 362, 362/1.
skrbnost in odgovornost - odškodninska odgovornost članov uprave - razbremenitev odgovornosti - trditveno in dokazno breme - delavski direktor - odklonitev odgovora na posamezna vprašanja - dokaz s pričami - dodelitev drugemu sodniku
Sodišče prve stopnje pa je storilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar predstavlja razveljavitveni razlog iz prvega odstavka 354. člena ZPP, ker se ni določno in analitično poglobljeno opredelilo do posameznih očitkov, ki jih je kot razloge neskrbnega ravnanja tožencev izpostavljal tožnik. Pavšalnost razlogov ob jasno izpostavljenih tožbenih očitkih ima za posledico kršitev pravice do izjavljanja kot sestavnega dela pravice do poštenega postopka iz 22. člena Ustave RS.
Določena odločitev v zadevi, ob upoštevanju okoliščine, da so za sodišče prve stopnje navodila iz razveljavitvenega sklepa obvezujoča, ne predstavlja utemeljenega razloga za dodelitev zadeve novemu sodniku.
Prepričljiv je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni prispeval k nastanku škode in je zato utemeljeno zavrnjen tudi ugovor deljene odgovornosti (171. člen OZ).
ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 29, 202, 398, 398/2.. ZPIZ-2B člen 18, 39a.
starostna pokojnina - predčasna pokojnina
Ker se določba 39.a člena ZPIZ-2B glede izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine nanaša na pogoje po tem zakonu, to je na pogoje po splošnih predpisih, pogojev po splošnih predpisih, določenih v 27. oziroma 29. členu ZPIZ-2 pa tožnik nedvomno ne izpolnjuje, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo in kot pravilni in zakoniti potrdilo izpodbijani odločbi toženca.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00011189
KZ-1 člen 86. ZIKS-1 člen 12.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - smotrnost - zapor ob koncu tedna - formalni pogoji - nezaposlenost
Sodišče nadomesti kazen zapora z delom v splošno korist le, če je prepričano, da je tak ukrep glede na težo dejanja, okoliščine, vzroke za dejanje in nevarnost, ki jo storilec predstavlja za družbo, smotrn. In prvostopno sodišče je po tem, ko je skrbno pretehtalo vse okoliščine obravnavane zadeve ugotovilo, da predlagani ukrep pri obsojencu ne bi bil smotrn.
Bistvo društva kot pravne osebe je, da deluje navzven kot subjekt z lastno pravno osebnostjo. Ko postane subjekt prava, pa postane pravo zanj obvezno, kar pomeni, da postane tudi deliktno odgovoren. Slednje pomeni, da to, na kakšnih načelih temeljijo medsebojna razmerja članov društva in kakšen namen in cilje članstvo v društvu uresničuje, za deliktno odgovornost društva kot pravne osebe ni pravno odločilno.
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/2, 45/3.. ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 47, 47/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Tožnica je bila pri tožencu v spornem obdobju zaposlena na delovnem mestu skladiščnik. Delovno razmerje ji je prenehalo. Večino negativnih ravnanj je očitala tožencu (npr. dajanje nasprotujočih si navodil, ki jih tožnica ni mogla izvršiti, žalitve, neprimeren odnos, povečan in usmerjen nadzor nad tožničinim delom, odrejanje manjvrednega dela, odrejanje fizično zahtevnega dela, neenaka obravnava z ostalimi zaposlenimi itd.), glede katerih pa je sodišče prve stopnje po oceni izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da ti očitki niso resnični ali pa ne pomenijo trpinčenja na delovnem mestu v smislu določbe 6.a člena ZDR oziroma 7. člena ZDR-1.
Presoja, ali sporna ravnanja delodajalca kot celota predstavljajo trpinčenje delavca v smislu določbe 6.a člena ZDR oziroma 7. člena ZDR-1, je mogoča šele zatem, ko sodišče ugotovi, da je delodajalec očitana ravnanja tudi v resnici storil.
ZPIZ-2B člen 7, 18, 39a.. ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 29, 202, 398, 398/2.
starostna pokojnina - predčasna pokojnina
Glede na 39.a člen ZPIZ-2B se pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine zavarovancu, ki ne izpolnjuje pogojev za starostno oziroma predčasno pokojnino po tem zakonu, to je po 27. členu oziroma 29. členu ZPIZ-2 kot splošnem predpisu, ne more priznati.
Dobrovernost posestnika pomeni, da posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Zato je za presojo dobrovernosti posestnika pomembno zgolj posestnikovo nevedenje oziroma vedenje tega, da stvar, ki jo ima v posesti, je oziroma ni njegova.
ZST-1 člen 11, 12a, 12a/2. ZUPJS člen 12, 18. ZSVarPre člen 23, 23/4.
oprostitev plačila sodne takse - dohodek, ki se upošteva - denarna odškodnina
Po določbi drugega odstavka 12a. člena ZST-1 se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Določbe o slednjem pa vsebuje tudi ZSVarPre. Niti ZUPJS, niti ZSVarPre pa odškodnin ne izključujeta kot upoštevnih dohodkov pri ugotavljanju materialnega položaja.
ZSVarPre pa jih celo izrecno zajema med upoštevnimi neperiodičnimi dohodki. Ker se v sistemu socialnih prejemkov upoštevajo vsi dohodki, razen dohodki, ki so izrecno izvzeti, kar pa odškodnine niso, se glede na določbe ZUPJS in ZSVarPre upoštevajo kot relevanten dohodek.
neupravičena pridobitev - odpad pravne podlage - pogodba o prenosu terjatve - cesija - ugovor zastaranja - kdaj začne zastaranje teči - splošni zastaralni rok - pravila vračanja - obseg vrnitve
Sodišče prve stopnje je zmotno tolmačilo pomen cesije. Njeno bistvo je v prenosu terjatve na novega upnika (cesionarja). Tudi če je šlo med K. K. in tožencem za cesijo v izterjavo (toženec sicer ni trdil, da bi sam imel proti K. K. terjatev, zaradi česar bi bila aktualna cesija v izterjavo), je bil tudi v tem primeru prenos terjatve popoln. Na podlagi sklenjene pogodbe o odstopu terjatve je prišlo do spremembe pripadnosti terjatve, ki je od cesije naprej pripadala tožencu. Čim je Uprava RS za javna plačila prenesla omenjena denarna sredstva po sklepu o izvršbi na transakcijski račun toženčevega takratnega pooblaščenca velja, da jih je prejel toženec kot upnik. Kakšen dogovor je glede razpolaganja z izterjanimi sredstvi toženec sklenil s K. K. in svojim takratnim pooblaščencem, je za razmerje med tožencem in tožnico povsem nepomembno in ne vpliva na obstoj toženčeve reparacijske obveznosti do tožnice v posledici prenehanja njene obveznosti plačila kupnine.
Materialno pravni ugovori zoper registriranega imetnika znamke so dopustni, ne da bi bilo zato treba sprožiti poseben postopek - bodisi s tožbo bodisi z uveljavljanjem ničnosti v okviru postopka pred registrskim organom.
Bistvena za odločitev v tej zadevi je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je odsotnost slehernega razlikovalnega učinka, absolutni razlog za zavrnitev registracije znamke.
ugotovitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - nova stvar - stvarnopravni zahtevek glede dela stvari - vlaganje v nepremičnino drugega zakonca
Pravilen je zaključek (tč. 54 obrazložitve izpodbijane sodbe), da so bili pri izgradnji stanovanjske hiše izpolnjeni pogoji za to, da je mogoče nepremičnino šteti za novo stvar, in da tedaj skupno premoženje tvori tisto povečanje vrednosti nepremičnine, ki je nastalo z vlaganji zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev.
Glede na to, da je skupno premoženje pravdnih strank nastalo s skupnimi vlaganji zakoncev oz. zunajzakonskih partnerjev v prvotno posebno premoženje enega zakonca (toženca), je sodišče ugotavljalo razmerje med posebnim in skupnim premoženjem glede na celotni objekt. Ugotovilo je, da seštevek deleža zemljišča in deleža izvedbe gradbe kot posebnega premoženja toženca znaša 58,51 %. Nadaljnjo gradbo pa sta izvajali pravdni stranki kot skupno vlaganje, pri čemer sodišče prve stopnje šteje njune prispevke kot primerljive ter zato enake, zato je odločilo, da pripada vsakemu polovica ostalega deleža (100 – 58,51 = 41,49), kar pomeni 20,745 % za vsakega. Ob upoštevanju okoliščine, da zaradi upoštevanja predpisov o obsegu zemljišča za rabo stavbe, nova parcela 368/8 zajema še 56 m2 več zemljišča, ki je posebno premoženje toženca, je tožencu na račun tega dodatnega premoženja priznalo večji delež od 79,25 % (toliko znaša seštevek deleža posebnega premoženja in polovice skupnih vlaganj), in sicer 80 %, kolikor je zahteval.
Preureditev hleva (za rejo konjev) ne pomeni ustvaritev nove stvari, zato ta objekt ne predstavlja „nove stvari“; prav tako ne izdelava maneže za konje (s peskom in leseno ograjo. Sodišče tudi ni sledilo tožnici, da gre pri spremembi funkcije pomožnega objekta iz „sušilnice“ v „zidanico“ za nastanek nove stvari, ker je ugotovilo, da se je ta sprememba realizirala šele z dokončanjem objekta, to pa je bilo po razpadu življenjske skupnosti pravdnih strank. Ugotovilo je, da tožničin delež vlaganja v izdelavo sten in ostrešja v zidanico (delež vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje znaša 18 %) glede na zakonsko domnevo o polovičnem deležu znaša 9 % celotne vrednosti objekta, ter ocenilo, da ne upravičuje tožničinega stvarnopravnega zahtevka na zidanici.
blagovna in storitvena znamka - uporaba storitvene znamke - začasna odredba - povrnitev pravdnih stroškov
Iz fotokopije biltena tožene stranke, ki ga je v spis predložila tožeča stranka (A4) je razvidno, da tožena stranka oglašuje tečaj za maturantski ples pod naslovom „Plesni tečaj – priprava na maturantski ples“. V besedilu pod tem oglasom je v prvih treh točkah pojasnjeno, kaj plesni tečaj zajema, v naslednjih štirih točkah pa je pojasnjena cena 20-urnega plesnega tečaja. Za odločitev o pritožbi sta pomembni prvi dve točki pojasnil o ceni: v prvi je navedena cena plesnega tečaja, ki znaša 38,00 EUR na maturanta, v drugi pa cena plesnega tečaja vključno z „Maturantsko parado". Ta cena pa znaša 50,00 EUR na maturanta.
S čim konkretno, s katerimi konkretnimi ravnanji je tožena stranka kršila storitveno znamko „Maturantska parada“ tožeča stranka v trditveni podlagi ni pojasnila.
V navedbah tožeče stranke pritožbeno sodišče ni zaznalo očitka, da tožena stranka uporablja storitveno znamko „Maturantska parada“ v nasprotju z določilom c. točke prvega odstavka 48. člena ZIL-1. Pa tudi iz povzetih dokazov kaj takega ne izhaja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti
Mnenje komisije je zgolj procesna predpostavka v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu, pravilnost ugotovitev iz mnenja komisije pa se presoja v okviru individualnega delovnega spora za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo sproži delavec invalid. Delodajalec lahko poda odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu kljub negativnemu mnenju komisije.
I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - datum nastanka invalidnosti - vzrok invalidnosti
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da ima tožnica skupno dopolnjene 6 let, 5 mesecev in 18 dni pokojninske dobe, pravilno zaključilo, da še vedno ne izpolnjuje potrebne gostote 8 let pokojninske dobe za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Na dan nastanka I. kategorije invalidnosti 4. 7. 2014 je tožnica dopolnila 44 let starosti oziroma 24 delovnih let, tako da skladno z določbo 2. alineje 42. člena ZPIZ-2 znaša 1/3 od tega 8 let. Dobe v takšnem trajanju pa tožnica nedvomno ne izpolnjuje, s tem pa tudi ne pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.
ZPIZ-2 člen 7, 27, 27/3, 27/5, 29, 37, 38, 38/2.. ZPIZ-1 člen 189, 199.
starostna pokojnina - predčasna pokojnina - pokojninska doba - vštevanje skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti v zavarovalno dobo
Inštitut pokojninske dobe brez dokupa je bil uveden z ZPIZ-2. Zavarovalne dobe zaradi skrbi za otroka v prvem letu starosti ni mogoče šteti v to dobo.
Dobe po 189. členu ZPIZ-1 ni mogoče enačiti z inštitutom pokojninske dobe brez dokupa iz 4. in 5. odstavka 27. člena ZPIZ-2. Pokojninska doba brez dokupa, kot je bila definirana v 23. točki 7. člena ZPIZ-2, je obdobje vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obdobje opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar brez dokupa pokojninske dobe. Po uveljavitvi ZPIZ-2B pa je definirana kot obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani za obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti in obdobja delovnega razmerja v tujini, vendar brez dokupa pokojninske dobe. Pokojninska doba pa je zavarovalna in posebna doba, glede na katero se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se določi odstotek za odmero pokojnine (22. točka 7. člena ZPIZ-2). Po sodni praksi se v pokojninsko dobo brez dokupa poleg časa skrbi v prvem letu otrokove starosti, ne more šteti niti prostovoljne vključitve v zavarovanje, podaljšanega zavarovanja, nobenega dokupa, ipd.
začasna odredba - odvzem pravice do stikov z otrokom - denarna kazen - namen denarne kazni - izvršilno sredstvo
V sodni praksi je enotno stališče, da namen denarne kazni ni kaznovanje dolžnika. Denarna kazen predstavlja izvršilno sredstvo, ki kot posredna prisila vpliva na voljo dolžnika, da stori oziroma opusti ravnanja, ki so predmet zavarovanja oziroma obveznosti iz izvršilnega naslova. Njen naboj je v konkretni in učinkoviti zaščiti pravic, ki so predmet zavarovanja ali pripadajo udeležencu izvršilnega postopka.
Glede na te okoliščine se tako izkaže, da se je primarni namen denarne kazni spremenil, saj se je denarna kazen kot izvršilno sredstvo v začasni odredbi, ki naj bi primarno zagotavljala varstvo koristi otrok, spremenila zgolj v kaznovanje nasprotnega udeleženca. Temu pa ni namenjen institut denarne kazni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00008610
ZNP člen 19, 20. ZPP člen 3, 188, 317.
gospodarska javna infrastruktura - vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje - javno komunikacijsko omrežje - optično komunikacijsko omrežje - zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture - stranska udeležba - stranski udeleženec - pravni interes za stransko intervencijo - denarna odškodnina zaradi razlastitve - lastninska pravica na kanalizacijskih napravah - sestavina nepremičnine - načelo superficies solo cedit - izjava o umiku tožbe - odpoved tožbenemu zahtevku - pogojna odpoved
Intervencijski interes obstaja, če stranski udeleženec izkaže, da obstaja določeno materialnopravno razmerje med njim in udeleženci nepravdnega postopka, na katerega bi odločitev v konkretni zadevi vplivala.
Prav to pa je izkazala stranska udeležnka z zatrjevanjem, da je lastnica optične kabelske kanalizacije in da bi med njo in udeleženci prišlo do novih sodnih postopkov, če bi sodišče predlagateljici priznalo odškodnino za vgrajeno optično kabelsko kanalizacijo, sama pa v tem postopku ne bi imela možnosti, da bi se ga udeleževala kot stranska udeleženka.
Pogojnega umika tožbe ni, enako ni pogojne odpovedi zahtevku.
ZVEtL člen 26, 26/3. ZVEtL-1 člen 48, 48/2. ZPP člen 253.
pripadajoče zemljišče - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje
Iz spisovnega gradiva izhaja, da sodnica zaradi napake sodnega osebja pred izdajo sklepa ni prejela vloge predlagateljev z dne 20. 4. 2017, zato se v sklepu tudi ni mogla opredeliti do pripomb predlagateljev zoper izvedensko mnenje.