Dobrovernost posestnika pomeni, da posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Zato je za presojo dobrovernosti posestnika pomembno zgolj posestnikovo nevedenje oziroma vedenje tega, da stvar, ki jo ima v posesti, je oziroma ni njegova.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009326
ZVKSES člen 23, 23/1, 23/2, 25, 25/3, 28. OZ člen 5, 5/1, 416, 416/2, 458, 461, 461/1, 461/2, 468, 468/1, 480, 480/1, 1003. ZPP člen 154, 154/1, 191, 191/1, 191/1-2, 199, 199/1. SPZ člen 105, 105/1.
prodajna pogodba - prevzem nepremičnine - odgovornost prodajalca za stvarne napake - etažni lastniki kot sosporniki - etažni lastniki kot tožniki - grajanje napak - pravočasno grajanje stvarnih napak - roki za uveljavljanje sodnega varstva - jamčevalni roki - rok za odpravo napak - notifikacija napak - prekluzivni rok - odprava stvarnih napak - očitne stvarne napake - skrite napake stvari - napaka v solidnosti gradbe - opis napake - vzrok za napako - prevara prodajalca - ustvarjanje vtisa o odpravi napake - vitalni deli gradbe - zamakanje strehe - odpadanje ometa - razpokanje fasade objekta - luščenje betona - napaka v termoizolaciji strehe - stranska intervencija - povrnitev pravdnih stroškov - povrnitev pravdnih stroškov intervenientu
Tožnice so bile sospornice. Zahtevki tožnic so se namreč opirali na bistveno istovrstno dejansko in pravno podlago, in tudi stvarna in krajevna pristojnost je bila enaka za vsak zahtevek. Kupci so vsi kupili stanovanja od istega prodajalca v isti soseski, kar navaja celo pritožba tožene stranke sama. Vsa stanovanja in garaže so bile prevzete na isti dan od istega prodajalca, ki je v tem sporu tožena stranka.
Tožena stranka ne more odpraviti zgolj sorazmernega dela napake v velikosti deleža posameznega kupca na celotnem skupnem delu zgradbe. Odpravi lahko le vso napako ali pa nič. Obveznost tožene stranke je torej v razmerju do tožnic nedeljiva.
Kupcem ni treba opisati vzroka napake.
Tožena stranka in zanjo izvajalec sta ravnala tako, da je nastal vtis, kot da bo napaka odpravljena. Bilo bi nepošteno, če bi se sedaj tožena stranka sklicevala na prekluzivni rok v položaju, ko je ravnaje tožene stranke bilo takšno, da je kupce zavedlo v prepričanje, da bo napaka odpravljena.
Zamakanje strehe je nedvomno takšna napaka, ki je napaka v solidnosti gradnje. Zaradi zamakanja je ogrožena normalna uporaba stanovanj, ki so tik pod streho. Poleg tega lahko zaradi zamakanja pride tudi do oslabitve stropa, ki je pomemben konstrukcijski del tudi za statiko objekta.
Odpadanje ometa, razpokanje fasade objekta, odstopanje zgornjega sloja fasade je napaka v solidnosti gradnje. Fasada ni zgolj okras, temveč služi varovanju pred vremenskimi vplivi vseh vrst, varuje konstrukcijske dele gradbe in varuje pred izgubo toplote.
Luščenje betona z znaki zamakanja od tal navzgor je napaka v solidnosti gradnje. Zamakanje od tal navzgor je takšna napaka, ki lahko prizadene steno kot bistveni nosilni del in je zato prizadeta solidnost gradbe.
Tudi napaka v termoizolaciji strehe je napaka v solidnosti gradnje. Termoizolacija strehe je takšen bistveni del gradbe, ki omogoča ključno dejavnost, ki se odvija v stanovanju, in to je bivanje.
Napaka v zvezi z odtokom meteornih voda iz balkonov ni očitna napaka. Bila bi lahko kvečjemu, če bi na dan prevzema deževalo dovolj močno.
Prodajalec je tisti, ki mora poskrbeti za to, da se napaka odpravi, če to zahteva kupec. Kupec pa ne more od prodajalca zahtevati določenega načina odprave napake. Za kaj takšnega ni pravnega temelja ne v ZVKSES, ne v OZ.
Stranski intervenient se sicer pridruži eni od strank, ne postane pa stranka postopka. Lahko je sicer upravičen do povračila pravdnih stroškov, ne more postati zavezanec za povračilo pravdnih stroškov nasprotni stranki
Zavarovalnica mora dokazati, da je v pogodbi določena vrednost nepremičnine znatno večja od resnične vrednosti in da za to razliko ni utemeljenega razloga.
invalidnost - vzrok invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - bolezen - načelo materialne resnice
Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je vzrok invalidnosti (ali je podana tudi poklicna bolezen) dejansko vprašanje, ki spada v strokovno področje izvedenca medicine dela, prometa in športa.
Prepričljiv je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni prispeval k nastanku škode in je zato utemeljeno zavrnjen tudi ugovor deljene odgovornosti (171. člen OZ).
ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 29, 202, 398, 398/2.. ZPIZ-2B člen 18, 39a.
starostna pokojnina - predčasna pokojnina
Ker se določba 39.a člena ZPIZ-2B glede izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine nanaša na pogoje po tem zakonu, to je na pogoje po splošnih predpisih, pogojev po splošnih predpisih, določenih v 27. oziroma 29. členu ZPIZ-2 pa tožnik nedvomno ne izpolnjuje, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo in kot pravilni in zakoniti potrdilo izpodbijani odločbi toženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00009506
ZZVZZ člen 87, 87/1, 90. ZPP člen 14, 115, 115/1.
vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - delovna nezgoda (nesreča pri delu) - opustitev ukrepa varstva pri delu - odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu - preložitev naroka za glavno obravnavo - upravičen razlog
Zgolj na podlagi obvestila, da se toženec nahaja v tujini in da je pooblaščenko poklical po telefonu, sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za sklepanje o upravičenosti razloga za nepristop toženca na narok.
Pravdno sodišče je vezano na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. V konkretnem primeru je bil toženec s pravnomočno sodbo spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti pri delu. Na kakšen način je storil kaznivo dejanje, izhaja iz izreka kazenske sodbe, na katerega je pravdno sodišče v konkretnem primeru vezano, ker je predpostavka protipravnosti in krivdnega ravnanja toženca vsebovana v njegovi kazenski odgovornosti za kaznivo dejanje.
Pritožba v delu, ki se nanaša na odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti, ni utemeljena. Za pritožbeno rešitev zadeve v tem delu je namreč edino relevantno, da se je tožnica eksplicitno strinjala s toženčevim obračunom odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti v določenem znesku, torej v znesku, kot ga je sodišče prve stopnje tudi priznalo.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da podredni tožbeni zahtevek, postavljen 13. 1. 2001 v drugem socialnem sporu, ne predstavlja zahteve za novo odmero pokojnine v smislu obravnavane ustavne odločbe, zato ji pred 1. 7. 2011 ni mogoče priznati višjega sorazmernega dela starostne pokojnine.
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. ZPP člen 233, 339, 339/2-8, 356, 362, 362/1.
skrbnost in odgovornost - odškodninska odgovornost članov uprave - razbremenitev odgovornosti - trditveno in dokazno breme - delavski direktor - odklonitev odgovora na posamezna vprašanja - dokaz s pričami - dodelitev drugemu sodniku
Sodišče prve stopnje pa je storilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar predstavlja razveljavitveni razlog iz prvega odstavka 354. člena ZPP, ker se ni določno in analitično poglobljeno opredelilo do posameznih očitkov, ki jih je kot razloge neskrbnega ravnanja tožencev izpostavljal tožnik. Pavšalnost razlogov ob jasno izpostavljenih tožbenih očitkih ima za posledico kršitev pravice do izjavljanja kot sestavnega dela pravice do poštenega postopka iz 22. člena Ustave RS.
Določena odločitev v zadevi, ob upoštevanju okoliščine, da so za sodišče prve stopnje navodila iz razveljavitvenega sklepa obvezujoča, ne predstavlja utemeljenega razloga za dodelitev zadeve novemu sodniku.
ZUP člen 274, 279.. ZPIZ-1 člen 142.. ZSDP člen 102, 102/4.
dodatek za nego otroka - odprava oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - ničnost - dodatek za pomoč in postrežbo
Pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, da razloga za izrek ničnosti odločbe v danem primeru ni. Odločba z dnem 5. 11. 2012 izdana s strani CSD se je izdala po uradni dolžnosti v skladu s četrtim odstavkom 102. člena ZDSP (v primerih, če se ugotovi, da so nastopile drugačne okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o pravici oziroma odločbo o spremembi priznanja pravice iz tega zakona). Katere so bile te drugačne okoliščine, je sodišče pojasnilo.
SPZ člen 19, 19/1, 19/2. ZGO-1 člen 2, 2/1, 21, 21/1, 211, 212, 213. ZCes-1 člen 3. ZDen člen 19.
varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - občina - javno dobro - splošna raba - javna površina - javne ceste - grajeno javno dobro - pridobitev statusa javnega dobra - zasebna lastnina - nepremičnina v zasebni lasti - odstranitev ograje - ureditev dostopa - služnost - pridobitev služnostne pravice
Tožniku je treba pojasniti, da splošna raba še ne pomeni, da gre za javno dobro. Javno dobro ne pridobi tega statusa samodejno, na podlagi javne rabe, temveč le na podlagi izrecnega določila ustreznega pravnega akta, ki je lahko splošen ali posamičen, ali ob izkazanih predpostavkah iz 211. - 213. člena ZGO-1.
Ali povedano drugače; odločilen je odgovor na vprašanje, ali lahko vsak uporablja nepremičnini, ker sta javno dobro in je zato vsak uporabnik teh nepremičnin upravičen zahtevati od toženke enako pravno varstvo kot ga uveljavlja tožnik. Glede na okoliščine konkretnega primera, je odgovor lahko le negativen, ker sta nepremičnini zasebna last toženke, ki nista javno dobro.
ZJU člen 93, 94.. ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 110/3.. KZ-1 člen 251, 252, 252/1, 257, 259.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponarejanja listin - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic
Utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni pravni standard, pri presoji katerega sta dolžna tako delodajalec kot sodišče upoštevati vse pomembne okoliščine primera. Posebej to velja tudi za odpovedni razlog, zaradi katerega ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Ker je odpoved pogodbe o zaposlitvi predvidena kot skrajno sredstvo za sankcioniranje kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, izredna odpoved pa kot najstrožja, je treba okoliščine in interese strank, zlasti v primeru, ko se v sodnem postopku izkaže, da vse kršitve, na katerih temelji delodajalčeva odpoved, niso dokazane, posebej skrbno pretehtati. V tem primeru ne zadošča zgolj preizkus okoliščin, ki so navedene v odpovedi, ampak mora sodišče ob dejanskem stanju, ki je drugačno od tistega, ki ga je ugotovil delodajalec, preizkusiti tudi pravilnost uporabe materialnega prava, kar pomeni, da mora presoditi, ali je (še vedno) izpolnjen dejanski stan odpovednega razloga.
Pritožbeno sodišče je že v več podobnih zadevah zavzelo enotno pravno stališče, da odločba, izdana po uradni dolžnosti o novi odmeri starostne pokojnine lahko učinkuje le za naprej.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00008610
ZNP člen 19, 20. ZPP člen 3, 188, 317.
gospodarska javna infrastruktura - vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje - javno komunikacijsko omrežje - optično komunikacijsko omrežje - zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture - stranska udeležba - stranski udeleženec - pravni interes za stransko intervencijo - denarna odškodnina zaradi razlastitve - lastninska pravica na kanalizacijskih napravah - sestavina nepremičnine - načelo superficies solo cedit - izjava o umiku tožbe - odpoved tožbenemu zahtevku - pogojna odpoved
Intervencijski interes obstaja, če stranski udeleženec izkaže, da obstaja določeno materialnopravno razmerje med njim in udeleženci nepravdnega postopka, na katerega bi odločitev v konkretni zadevi vplivala.
Prav to pa je izkazala stranska udeležnka z zatrjevanjem, da je lastnica optične kabelske kanalizacije in da bi med njo in udeleženci prišlo do novih sodnih postopkov, če bi sodišče predlagateljici priznalo odškodnino za vgrajeno optično kabelsko kanalizacijo, sama pa v tem postopku ne bi imela možnosti, da bi se ga udeleževala kot stranska udeleženka.
Pogojnega umika tožbe ni, enako ni pogojne odpovedi zahtevku.
Tožnica je zahtevala odpravo odločbe tožene stranke in sklepa, s katerima ji je prenehala pravobranilska služba. Odločitev je tožena stranka sprejela na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije, s katerim je tožnici prenehala funkcija državne pravobranilke. Tožnica je zoper sklep Vlade Republike Slovenije z na Upravno sodišče RS vložila tožbo, s katero je zahtevala odpravo tega sklepa, podredno pa ugotovitev, da ta sklep ni pravilen in je nezakonit, njegovo odpravo in vrnitev zadeve v ponovni postopek. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bilo v upravnem sporu pravnomočno ugotovljeno, da je sklep Vlade Republike Slovenije o tožničinem prenehanju funkcije državne pravobranilke iz razloga po 7. točki 1. odstavka 59. člena ZDPra zakonit. Posledično sta zakoniti tudi izpodbijani odločbi tožene stranke, ki temeljita na tem sklepu.
Pravdni stranki sta se na prvem naroku za glavno obravnavo sicer odpovedali ponovni glavni obravnavi, razen v primeru, da bo sodišče pri Zavodu RS za zaposlovanje pridobilo zvočni posnetek razgovora tožnice s pričo, v tem primeru pa bo sodišče določilo nov narok za glavno obravnavo. Dejstvo je, da postopek pred sodiščem tedaj še ni bil zaključen in je razumljivo, da tožnica do tega trenutka ni priglasila vseh stroškov postopka, saj še ni bil znan obseg vseh njenih stroškov. V nadaljevanju je sodiše izdalo sodbo, s katero je odločilo tudi o stroških postopka, pri tem pa stranki ni predhodno obvestilo, da je dokazni postopek zaključen in tako tožnici tudi ni dalo možnost, da priglasi svoje potrebne stroške postopka. Tako sodišče ni odločalo o vseh stroških postopka, niti jih ni priznalo niti jih ni zavrnilo.
Bistvo društva kot pravne osebe je, da deluje navzven kot subjekt z lastno pravno osebnostjo. Ko postane subjekt prava, pa postane pravo zanj obvezno, kar pomeni, da postane tudi deliktno odgovoren. Slednje pomeni, da to, na kakšnih načelih temeljijo medsebojna razmerja članov društva in kakšen namen in cilje članstvo v društvu uresničuje, za deliktno odgovornost društva kot pravne osebe ni pravno odločilno.
začetek stečajnega postopka - vpliv vložitve predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo - odložitev odločanja - zahteva dolžnika za odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka - odlog plačila davka - domneva trajnejše nelikvidnosti
Vložen predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ni predstavljal ovire za odločanja o upničinem predlogu za začetek stečajnega postopka. Le v kolikor dolžnik v ugovornem roku iz drugega odstavka 235. člena ZFPPIPP zahteva, da sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka in zahtevi priloži listine iz drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP, sodišče s sklepom odloži odločanje o upnikovem predlogu.
Iz tožbenih navedb izhaja, da tožnik toži za povračilo škode, ki naj bi mu jo na delovnem mestu in v zvezi z delom povzročil toženec kot delavec, ki je bil takrat z njim (kot samostojnim podjetnikom) v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi. V pritožbi tožnik neutemeljeno navaja, da škoda, ki naj bi bila povzročena, ni bila v nobeni zvezi z delovnim razmerjem, saj iz njegovih navedb v tožbi izhaja drugače. Navedel je namreč, da toženec na delovišču, kjer se je delo opravljalo, dela ni želel opravljati, da je tožnika žalil in mu nato s kotno brusilko v roki grozil, iz česar je mogoče zaključiti, da gre vprašanje odškodninske odgovornosti delavca, ki se presoja po določbi 177. člena ZDR-1, in s tem za odškodninski delovni spor. To pa je individualni delovni spor po točki b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.
V sodni poravnavi sta se pravdni stranki med drugim dogovorili, da s sklenitvijo in izpolnitvijo obveznosti iz te sodne poravnave med njima iz naslova delovnega razmerja ni nobenih terjatev in obveznosti več. Na podlagi tako sklenjenega dogovora med pravdnima strankama je sodišče prve stopnje v tem sporu pravilno zaključilo, da se je tožnik odpovedal odškodninskemu zahtevku za povračilo škode, nastale zaradi spornega škodnega dogodka.