Pritožba v delu, ki se nanaša na odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti, ni utemeljena. Za pritožbeno rešitev zadeve v tem delu je namreč edino relevantno, da se je tožnica eksplicitno strinjala s toženčevim obračunom odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti v določenem znesku, torej v znesku, kot ga je sodišče prve stopnje tudi priznalo.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da podredni tožbeni zahtevek, postavljen 13. 1. 2001 v drugem socialnem sporu, ne predstavlja zahteve za novo odmero pokojnine v smislu obravnavane ustavne odločbe, zato ji pred 1. 7. 2011 ni mogoče priznati višjega sorazmernega dela starostne pokojnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00009489
KZ-1 člen 235, 235/1. ZKP člen 234, 373, 386.
kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - konkretizacija pritožbenih razlogov - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dokazna ocena - zakonski znaki kaznivega dejanja - direktni naklep - dejanska zmota - pravna zmota - obseg preizkusa kršitev po uradni dolžnosti - odločba o kazenski sankciji
Kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin je dokončano, ko določena listina dobi obliko in vsebino poslovne listine, to pomeni, da je opremljena s podpisi, štampiljkami ali žigi, s čimer postane uporabna v pravnem prometu. Dobavnice in računi so v obravnavanih primerih bili ponarejeni, ko jih je obdolženka izdala in je torej v njih vpisala lažne podatke, ne glede na to, da pri sami izdaji blaga ni bila navzoča.
ZPIZ-2 člen 25, 25/4, 108, 108/1, 108/2.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 5.
starostna pokojnina
Prav to, da je bila tožnica na podlagi delovnega razmerja vključena v obvezno zavarovanje, četudi je po zatrjevanju na podlagi angleške nacionalne zakonodaje že izpolnila pogoje za upokojitev, je za pritožbeno rešitev zadeve edino odločilno. Pomeni namreč, da ji, čeprav izpolnjuje pogoja starosti in pokojninske dobe za priznanje pravice do starostne pokojnine, te pravice ni mogoče priznati.
Prepričljiv je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni prispeval k nastanku škode in je zato utemeljeno zavrnjen tudi ugovor deljene odgovornosti (171. člen OZ).
ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 29, 202, 398, 398/2.. ZPIZ-2B člen 18, 39a.
starostna pokojnina - predčasna pokojnina
Ker se določba 39.a člena ZPIZ-2B glede izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine nanaša na pogoje po tem zakonu, to je na pogoje po splošnih predpisih, pogojev po splošnih predpisih, določenih v 27. oziroma 29. členu ZPIZ-2 pa tožnik nedvomno ne izpolnjuje, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo in kot pravilni in zakoniti potrdilo izpodbijani odločbi toženca.
zahteva za povrnitev stroškov postopka - pravni interes za pritožbo - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - dopolnilni sklep o stroških - napoved izdaje dopolnilnega sklepa - odločanje po uradni dolžnosti - pravica do sodnega varstva
Sodišče je v sklepu o zavrnitvi predloga za začetek stečajnega postopka strankama pojasnilo, da bo o stroških postopka odločilo z dopolnilnim sklepom, iz česar izhaja, da prvostopenjsko sodišče zahtevka dolžnika za povračilo stroškov postopka ni prezrlo. Drži sicer pritožbena trditev, da za pridržanje odločitve o stroških postopka potem, ko je že odločilo o glavni stvari, prvostopenjsko sodišče ni imelo zakonske podlage. Vendar pa je z napovedjo izdaje posebnega sklepa o stroških postopka pri dolžniku povzročilo, da se v pričakovanju izdaje tega sklepa dolžnik ni poslužil možnosti predlaganja izdaje dopolnilnega sklepa po prvem odstavku 325. člena ZPP. Z neupoštevanjem tega dejstva in formalističnim vztrajanjem pri dolžnikovem predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa tudi v opisani situaciji, bi namreč po presoji pritožbenega sodišča prišlo do kršitve ustavne pravice dolžnika do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.
OSEBNOSTNE PRAVICE - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - USTAVNO PRAVO
VSL00008870
URS člen 37, 38. ZPOmK-1 člen 28, 29, 29/2, 29/2-2, 33, 33/1.
kršitev osebnostnih pravic - poseg v komunikacijsko zasebnost - postopek pred Javno agencijo za varstvo konkurence - preiskava elektronske pošte - zasebna komunikacija - poslovna komunikacija - preiskava brez odredbe sodišča
Tožnica ni dokazala, da bi toženka z zasegom treh elektronskih sporočil v okviru preiskave v podjetju P. d.o.o., ki je bila opravljena na podlagi 28. člena ZPOmK-1, posegla v njeno zasebnost in osebnostne pravice. Gre namreč za sporočila, ki so v celoti poslovne narave in se nanašajo zgolj na posle podjetja P. d.o.o. in ne za tožničino zasebno komunikacijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00009506
ZZVZZ člen 87, 87/1, 90. ZPP člen 14, 115, 115/1.
vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - delovna nezgoda (nesreča pri delu) - opustitev ukrepa varstva pri delu - odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu - preložitev naroka za glavno obravnavo - upravičen razlog
Zgolj na podlagi obvestila, da se toženec nahaja v tujini in da je pooblaščenko poklical po telefonu, sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za sklepanje o upravičenosti razloga za nepristop toženca na narok.
Pravdno sodišče je vezano na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. V konkretnem primeru je bil toženec s pravnomočno sodbo spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti pri delu. Na kakšen način je storil kaznivo dejanje, izhaja iz izreka kazenske sodbe, na katerega je pravdno sodišče v konkretnem primeru vezano, ker je predpostavka protipravnosti in krivdnega ravnanja toženca vsebovana v njegovi kazenski odgovornosti za kaznivo dejanje.
Sporna odločba toženca, ki je postala dokončna, ne temelji na sodbi, ki bi bila pravnomočno spremenjena, razveljavljena ali odpravljena. Zato obnovitveni razlog po 3. točki 260. člena ZUP ni podan. Odločba se prav tako ne opira na kakšno predhodno vprašanje, ki bi ga pristojni organ pozneje v bistvenih točkah drugače rešil tako, da tudi ni podan obnovitveni razlog po 4. točki 260. člena ZUP.
Ker toženec sporne zadeve ni presojal tudi na podlagi 183. člena ZPIZ-2, je odločitev z izpodbijanima odločbama, ker dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, najmanj preuranjena. Na podlagi izvedenskega mnenja sodne izvedenke, na katero se sklicuje tožnik, bo toženec kot pristojen organ v postopku t.i. nepravne obnove postopka preveril tožnikovo delazmožnost in sicer, ali je zmožen za poklicno rehabilitacijo oziroma, za katero delo je zmožen brez poklicne rehabilitacije glede na že ugotovljeno III. kategorijo invalidnosti.
začetek stečajnega postopka - vpliv vložitve predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo - odložitev odločanja - zahteva dolžnika za odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka - odlog plačila davka - domneva trajnejše nelikvidnosti
Vložen predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ni predstavljal ovire za odločanja o upničinem predlogu za začetek stečajnega postopka. Le v kolikor dolžnik v ugovornem roku iz drugega odstavka 235. člena ZFPPIPP zahteva, da sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka in zahtevi priloži listine iz drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP, sodišče s sklepom odloži odločanje o upnikovem predlogu.
začasna odredba - odvzem pravice do stikov z otrokom - denarna kazen - namen denarne kazni - izvršilno sredstvo
V sodni praksi je enotno stališče, da namen denarne kazni ni kaznovanje dolžnika. Denarna kazen predstavlja izvršilno sredstvo, ki kot posredna prisila vpliva na voljo dolžnika, da stori oziroma opusti ravnanja, ki so predmet zavarovanja oziroma obveznosti iz izvršilnega naslova. Njen naboj je v konkretni in učinkoviti zaščiti pravic, ki so predmet zavarovanja ali pripadajo udeležencu izvršilnega postopka.
Glede na te okoliščine se tako izkaže, da se je primarni namen denarne kazni spremenil, saj se je denarna kazen kot izvršilno sredstvo v začasni odredbi, ki naj bi primarno zagotavljala varstvo koristi otrok, spremenila zgolj v kaznovanje nasprotnega udeleženca. Temu pa ni namenjen institut denarne kazni.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00009922
ZDR člen 31, 32, 184, 184/1.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 171, 171/1.. ZVZD-1 člen 5, 7, 7/2, 52, 52/2, 59.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - odklonitev dela - krivdna odgovornost - soodgovornost delavca
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni niti krivdno niti objektivno odškodninsko odgovorna za škodo, ki je tožnici nastala, ker je opravljala delo, ki ga glede na njene delovne obveznosti ni bila dolžna opravljati, ki je bilo v nasprotju z navodili tožene stranke, in ki ga tožena stranka tudi ni dopuščala. Zgolj dejstvo, da je tožnici škoda nastala pri opravilu, ki je bilo povezano z njenimi delovnimi obveznostmi, v času njenega delovnega časa in na območju, kjer je tožena stranka sicer dovoljevala gibanje zaposlenih (med malico in za odnašanje smeti), še ne daje podlage za odškodninsko odgovornost tožene stranke.
Delavec ima pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi. Ker je od povprečnega delavca (ki predstavlja merilo skrbnosti pri delovnih nesrečah) mogoče utemeljeno pričakovati, da bo opustil tista opravila, ki bi lahko poslabšala njegovo zdravstveno stanje, lahko opustitev takšnega ravnanja, tj. opustitev odklonitve opravljanja dela, predstavlja podlago za delavčevo soodgovornost k nastanku škode na podlagi prvega odstavka 171. člena OZ. Ne more pa biti opustitev odklonitve opravljenega dela podlaga za izključitev delodajalčeve odškodninske odgovornosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00009119
ZBan-1 člen 39, 66, 66/1, 167. OZ člen 346, 352, 352/3, 395, 395/1, 766, 766/1. ZGD-1 člen 263, 263/2, 265, 265/1, 281, 281/5.
odškodninska odgovornost uprave - poslovna odškodninska odgovornost - uprava banke - skrbnost in odgovornost - soglasje nadzornega sveta - zastaranje odškodninske terjatve s kršitvijo pogodbene obveznosti - splošni zastaralni rok - profesionalna skrbnost - velika izpostavljenost banke - pristojnosti nadzornega sveta - kogentna narava določb - solidarna odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost
Pri odgovornosti uprave družbe po 263. členu ZGD-1 gre za poslovno odškodninsko obveznost. Ker z zakonom za tovrstne terjatve ni določen drugačen rok, te terjatve zastarajo v splošnem zastaralnem roku petih let.
Določbe ZBan-1 in ZGD-1, ki določajo pristojnosti uprave in nadzornega sveta družbe oziroma banke, so kogentne narave. ZGD-1 prenos vodenja poslov družbe od uprave na nadzorni svet izrecno prepoveduje. Zato določbe petnajste alineje tridesetega člena statuta banke, ki določa, da nadzorni svet banke "odloča" o pravnih poslih, na podlagi katerih bi nastala velika izpostavljenost banke do posameznih oseb, ni dopustno razlagati drugače, kot da gre pri tem "odločanju" za podajo soglasja nadzornega sveta za sklenitev pravnega posla, na podlagi katerega bi nastala velika izpostavljenost banke, v skladu z določbami 167. člena ZBan-1.
Odškodninska odgovornost članov uprave za škodo povzročeno z izpolnjevanjem dolžnosti poslovodenja ni izključena, čeprav je nadzorni svet odobril dejanje. Člani uprave banke so za povzročeno škodo banki solidarno odgovorni, če pri izpolnjevanju svojih dolžnosti niso ravnali s profesionalno skrbnostjo stroke upravljanja banke, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vzgojitelj - poseg v spolno nedotakljivost - nezakonitost odpovedi - reintegracija - sodna razveza - prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča
Sodišče pri presoji, ali obstajajo okoliščine in interesi za reintegracijo delavca ali za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, upošteva okoliščine in interese na strani delavca in delodajalca. O utemeljenosti predloga odloča sodišče, upoštevajoč vse okoliščine in interese obeh strank. Golo sklicevanje tožene stranke na naravo dejavnosti ne zadošča. Da je tožnik opravljal delo vzgojitelja, ki mu je tožena stranka izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ni okoliščina, ki bi že sama po sebi pomenila, da je nadaljnje sodelovanje onemogočeno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti
Mnenje komisije je zgolj procesna predpostavka v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu, pravilnost ugotovitev iz mnenja komisije pa se presoja v okviru individualnega delovnega spora za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo sproži delavec invalid. Delodajalec lahko poda odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu kljub negativnemu mnenju komisije.
ZPIZ-2 člen 7, 27, 27/3, 27/5, 29, 37, 38, 38/2.. ZPIZ-1 člen 189, 199.
starostna pokojnina - predčasna pokojnina - pokojninska doba - vštevanje skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti v zavarovalno dobo
Inštitut pokojninske dobe brez dokupa je bil uveden z ZPIZ-2. Zavarovalne dobe zaradi skrbi za otroka v prvem letu starosti ni mogoče šteti v to dobo.
Dobe po 189. členu ZPIZ-1 ni mogoče enačiti z inštitutom pokojninske dobe brez dokupa iz 4. in 5. odstavka 27. člena ZPIZ-2. Pokojninska doba brez dokupa, kot je bila definirana v 23. točki 7. člena ZPIZ-2, je obdobje vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obdobje opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar brez dokupa pokojninske dobe. Po uveljavitvi ZPIZ-2B pa je definirana kot obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani za obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti in obdobja delovnega razmerja v tujini, vendar brez dokupa pokojninske dobe. Pokojninska doba pa je zavarovalna in posebna doba, glede na katero se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se določi odstotek za odmero pokojnine (22. točka 7. člena ZPIZ-2). Po sodni praksi se v pokojninsko dobo brez dokupa poleg časa skrbi v prvem letu otrokove starosti, ne more šteti niti prostovoljne vključitve v zavarovanje, podaljšanega zavarovanja, nobenega dokupa, ipd.
Iz tožbenih navedb izhaja, da tožnik toži za povračilo škode, ki naj bi mu jo na delovnem mestu in v zvezi z delom povzročil toženec kot delavec, ki je bil takrat z njim (kot samostojnim podjetnikom) v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi. V pritožbi tožnik neutemeljeno navaja, da škoda, ki naj bi bila povzročena, ni bila v nobeni zvezi z delovnim razmerjem, saj iz njegovih navedb v tožbi izhaja drugače. Navedel je namreč, da toženec na delovišču, kjer se je delo opravljalo, dela ni želel opravljati, da je tožnika žalil in mu nato s kotno brusilko v roki grozil, iz česar je mogoče zaključiti, da gre vprašanje odškodninske odgovornosti delavca, ki se presoja po določbi 177. člena ZDR-1, in s tem za odškodninski delovni spor. To pa je individualni delovni spor po točki b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.
V sodni poravnavi sta se pravdni stranki med drugim dogovorili, da s sklenitvijo in izpolnitvijo obveznosti iz te sodne poravnave med njima iz naslova delovnega razmerja ni nobenih terjatev in obveznosti več. Na podlagi tako sklenjenega dogovora med pravdnima strankama je sodišče prve stopnje v tem sporu pravilno zaključilo, da se je tožnik odpovedal odškodninskemu zahtevku za povračilo škode, nastale zaradi spornega škodnega dogodka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - javni zavod - dejavnost vzgoje in izobraževanja
Sodišče prve stopnje tudi v novem sojenju pri presoji očitanih kršitev ni upoštevalo okoliščine, da je treba težo kršitve delovnih obveznosti presojati predvsem z vidika delovnega okolja, v katerem so bile storjene.Tožena stranka je javni zavod, ustanovljen za varstvo, vzgojo in izobraževanje predšolskih otrok, za presojo očitanih ravnanj pa je ključno, da zaposleni pri toženi stranki izvajajo vzgojni proces.