blagovna in storitvena znamka - uporaba storitvene znamke - začasna odredba - povrnitev pravdnih stroškov
Iz fotokopije biltena tožene stranke, ki ga je v spis predložila tožeča stranka (A4) je razvidno, da tožena stranka oglašuje tečaj za maturantski ples pod naslovom „Plesni tečaj – priprava na maturantski ples“. V besedilu pod tem oglasom je v prvih treh točkah pojasnjeno, kaj plesni tečaj zajema, v naslednjih štirih točkah pa je pojasnjena cena 20-urnega plesnega tečaja. Za odločitev o pritožbi sta pomembni prvi dve točki pojasnil o ceni: v prvi je navedena cena plesnega tečaja, ki znaša 38,00 EUR na maturanta, v drugi pa cena plesnega tečaja vključno z „Maturantsko parado". Ta cena pa znaša 50,00 EUR na maturanta.
S čim konkretno, s katerimi konkretnimi ravnanji je tožena stranka kršila storitveno znamko „Maturantska parada“ tožeča stranka v trditveni podlagi ni pojasnila.
V navedbah tožeče stranke pritožbeno sodišče ni zaznalo očitka, da tožena stranka uporablja storitveno znamko „Maturantska parada“ v nasprotju z določilom c. točke prvega odstavka 48. člena ZIL-1. Pa tudi iz povzetih dokazov kaj takega ne izhaja.
ZST-1 člen 11, 12a, 12a/2. ZUPJS člen 12, 18. ZSVarPre člen 23, 23/4.
oprostitev plačila sodne takse - dohodek, ki se upošteva - denarna odškodnina
Po določbi drugega odstavka 12a. člena ZST-1 se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Določbe o slednjem pa vsebuje tudi ZSVarPre. Niti ZUPJS, niti ZSVarPre pa odškodnin ne izključujeta kot upoštevnih dohodkov pri ugotavljanju materialnega položaja.
ZSVarPre pa jih celo izrecno zajema med upoštevnimi neperiodičnimi dohodki. Ker se v sistemu socialnih prejemkov upoštevajo vsi dohodki, razen dohodki, ki so izrecno izvzeti, kar pa odškodnine niso, se glede na določbe ZUPJS in ZSVarPre upoštevajo kot relevanten dohodek.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00010847
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 171.. ZVZD-1 člen 12.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Pravilni so materialnopravni zaključki sodišča prve stopnje, da je tožena stranka opustila ustrezno skrbnost pri zagotavljanju varnega dela, saj je dopuščala, da so zaposleni manipulirali s paletami v nasprotju s pravili o varnosti in zdravju pri delu v prid hitrosti pri delu, takšno prakso je poznala, prav tako so se pred tem že zgodile nesreče s prevrnitvijo palet, tožena stranka pa ni reagirala in ni ukrepala, da bi v prihodnje te nesreče preprečila.
Ob zgolj teoretični poučenosti tožnika za delo z viličarjem (praktični pa ne) in ob dopuščanju manipuliranja z blagom v nasprotju z navodili oziroma varnim načinom dela s strani tožene stranke je zaključek o 20 % soprispevku tožnika materialnopravno zmoten. Ob pravilni uporabi materialnega prava je za posledice nesreče pri delu spornega dne v celoti odgovorna tožena stranka, saj njena krivda nevtralizira ugotovljeno krivdo tožnika.
zahteva za povrnitev stroškov postopka - pravni interes za pritožbo - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - dopolnilni sklep o stroških - napoved izdaje dopolnilnega sklepa - odločanje po uradni dolžnosti - pravica do sodnega varstva
Sodišče je v sklepu o zavrnitvi predloga za začetek stečajnega postopka strankama pojasnilo, da bo o stroških postopka odločilo z dopolnilnim sklepom, iz česar izhaja, da prvostopenjsko sodišče zahtevka dolžnika za povračilo stroškov postopka ni prezrlo. Drži sicer pritožbena trditev, da za pridržanje odločitve o stroških postopka potem, ko je že odločilo o glavni stvari, prvostopenjsko sodišče ni imelo zakonske podlage. Vendar pa je z napovedjo izdaje posebnega sklepa o stroških postopka pri dolžniku povzročilo, da se v pričakovanju izdaje tega sklepa dolžnik ni poslužil možnosti predlaganja izdaje dopolnilnega sklepa po prvem odstavku 325. člena ZPP. Z neupoštevanjem tega dejstva in formalističnim vztrajanjem pri dolžnikovem predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa tudi v opisani situaciji, bi namreč po presoji pritožbenega sodišča prišlo do kršitve ustavne pravice dolžnika do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.
ZPIZ-2 člen 7, 27, 27/3, 27/5, 29, 37, 38, 38/2.. ZPIZ-1 člen 189, 199.
starostna pokojnina - predčasna pokojnina - pokojninska doba - vštevanje skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti v zavarovalno dobo
Inštitut pokojninske dobe brez dokupa je bil uveden z ZPIZ-2. Zavarovalne dobe zaradi skrbi za otroka v prvem letu starosti ni mogoče šteti v to dobo.
Dobe po 189. členu ZPIZ-1 ni mogoče enačiti z inštitutom pokojninske dobe brez dokupa iz 4. in 5. odstavka 27. člena ZPIZ-2. Pokojninska doba brez dokupa, kot je bila definirana v 23. točki 7. člena ZPIZ-2, je obdobje vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obdobje opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar brez dokupa pokojninske dobe. Po uveljavitvi ZPIZ-2B pa je definirana kot obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani za obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti in obdobja delovnega razmerja v tujini, vendar brez dokupa pokojninske dobe. Pokojninska doba pa je zavarovalna in posebna doba, glede na katero se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se določi odstotek za odmero pokojnine (22. točka 7. člena ZPIZ-2). Po sodni praksi se v pokojninsko dobo brez dokupa poleg časa skrbi v prvem letu otrokove starosti, ne more šteti niti prostovoljne vključitve v zavarovanje, podaljšanega zavarovanja, nobenega dokupa, ipd.
ZPIZ-2B člen 7, 18, 39a.. ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 29, 202, 398, 398/2.
starostna pokojnina - predčasna pokojnina
Glede na 39.a člen ZPIZ-2B se pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine zavarovancu, ki ne izpolnjuje pogojev za starostno oziroma predčasno pokojnino po tem zakonu, to je po 27. členu oziroma 29. členu ZPIZ-2 kot splošnem predpisu, ne more priznati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00009506
ZZVZZ člen 87, 87/1, 90. ZPP člen 14, 115, 115/1.
vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - delovna nezgoda (nesreča pri delu) - opustitev ukrepa varstva pri delu - odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu - preložitev naroka za glavno obravnavo - upravičen razlog
Zgolj na podlagi obvestila, da se toženec nahaja v tujini in da je pooblaščenko poklical po telefonu, sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za sklepanje o upravičenosti razloga za nepristop toženca na narok.
Pravdno sodišče je vezano na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. V konkretnem primeru je bil toženec s pravnomočno sodbo spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti pri delu. Na kakšen način je storil kaznivo dejanje, izhaja iz izreka kazenske sodbe, na katerega je pravdno sodišče v konkretnem primeru vezano, ker je predpostavka protipravnosti in krivdnega ravnanja toženca vsebovana v njegovi kazenski odgovornosti za kaznivo dejanje.
Pritožba v delu, ki se nanaša na odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti, ni utemeljena. Za pritožbeno rešitev zadeve v tem delu je namreč edino relevantno, da se je tožnica eksplicitno strinjala s toženčevim obračunom odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti v določenem znesku, torej v znesku, kot ga je sodišče prve stopnje tudi priznalo.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da podredni tožbeni zahtevek, postavljen 13. 1. 2001 v drugem socialnem sporu, ne predstavlja zahteve za novo odmero pokojnine v smislu obravnavane ustavne odločbe, zato ji pred 1. 7. 2011 ni mogoče priznati višjega sorazmernega dela starostne pokojnine.
ZJU člen 93, 94.. ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 110/3.. KZ-1 člen 251, 252, 252/1, 257, 259.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponarejanja listin - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic
Utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni pravni standard, pri presoji katerega sta dolžna tako delodajalec kot sodišče upoštevati vse pomembne okoliščine primera. Posebej to velja tudi za odpovedni razlog, zaradi katerega ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Ker je odpoved pogodbe o zaposlitvi predvidena kot skrajno sredstvo za sankcioniranje kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, izredna odpoved pa kot najstrožja, je treba okoliščine in interese strank, zlasti v primeru, ko se v sodnem postopku izkaže, da vse kršitve, na katerih temelji delodajalčeva odpoved, niso dokazane, posebej skrbno pretehtati. V tem primeru ne zadošča zgolj preizkus okoliščin, ki so navedene v odpovedi, ampak mora sodišče ob dejanskem stanju, ki je drugačno od tistega, ki ga je ugotovil delodajalec, preizkusiti tudi pravilnost uporabe materialnega prava, kar pomeni, da mora presoditi, ali je (še vedno) izpolnjen dejanski stan odpovednega razloga.
ZUP člen 274, 279.. ZPIZ-1 člen 142.. ZSDP člen 102, 102/4.
dodatek za nego otroka - odprava oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - ničnost - dodatek za pomoč in postrežbo
Pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, da razloga za izrek ničnosti odločbe v danem primeru ni. Odločba z dnem 5. 11. 2012 izdana s strani CSD se je izdala po uradni dolžnosti v skladu s četrtim odstavkom 102. člena ZDSP (v primerih, če se ugotovi, da so nastopile drugačne okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o pravici oziroma odločbo o spremembi priznanja pravice iz tega zakona). Katere so bile te drugačne okoliščine, je sodišče pojasnilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti
Mnenje komisije je zgolj procesna predpostavka v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu, pravilnost ugotovitev iz mnenja komisije pa se presoja v okviru individualnega delovnega spora za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo sproži delavec invalid. Delodajalec lahko poda odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu kljub negativnemu mnenju komisije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009326
ZVKSES člen 23, 23/1, 23/2, 25, 25/3, 28. OZ člen 5, 5/1, 416, 416/2, 458, 461, 461/1, 461/2, 468, 468/1, 480, 480/1, 1003. ZPP člen 154, 154/1, 191, 191/1, 191/1-2, 199, 199/1. SPZ člen 105, 105/1.
prodajna pogodba - prevzem nepremičnine - odgovornost prodajalca za stvarne napake - etažni lastniki kot sosporniki - etažni lastniki kot tožniki - grajanje napak - pravočasno grajanje stvarnih napak - roki za uveljavljanje sodnega varstva - jamčevalni roki - rok za odpravo napak - notifikacija napak - prekluzivni rok - odprava stvarnih napak - očitne stvarne napake - skrite napake stvari - napaka v solidnosti gradbe - opis napake - vzrok za napako - prevara prodajalca - ustvarjanje vtisa o odpravi napake - vitalni deli gradbe - zamakanje strehe - odpadanje ometa - razpokanje fasade objekta - luščenje betona - napaka v termoizolaciji strehe - stranska intervencija - povrnitev pravdnih stroškov - povrnitev pravdnih stroškov intervenientu
Tožnice so bile sospornice. Zahtevki tožnic so se namreč opirali na bistveno istovrstno dejansko in pravno podlago, in tudi stvarna in krajevna pristojnost je bila enaka za vsak zahtevek. Kupci so vsi kupili stanovanja od istega prodajalca v isti soseski, kar navaja celo pritožba tožene stranke sama. Vsa stanovanja in garaže so bile prevzete na isti dan od istega prodajalca, ki je v tem sporu tožena stranka.
Tožena stranka ne more odpraviti zgolj sorazmernega dela napake v velikosti deleža posameznega kupca na celotnem skupnem delu zgradbe. Odpravi lahko le vso napako ali pa nič. Obveznost tožene stranke je torej v razmerju do tožnic nedeljiva.
Kupcem ni treba opisati vzroka napake.
Tožena stranka in zanjo izvajalec sta ravnala tako, da je nastal vtis, kot da bo napaka odpravljena. Bilo bi nepošteno, če bi se sedaj tožena stranka sklicevala na prekluzivni rok v položaju, ko je ravnaje tožene stranke bilo takšno, da je kupce zavedlo v prepričanje, da bo napaka odpravljena.
Zamakanje strehe je nedvomno takšna napaka, ki je napaka v solidnosti gradnje. Zaradi zamakanja je ogrožena normalna uporaba stanovanj, ki so tik pod streho. Poleg tega lahko zaradi zamakanja pride tudi do oslabitve stropa, ki je pomemben konstrukcijski del tudi za statiko objekta.
Odpadanje ometa, razpokanje fasade objekta, odstopanje zgornjega sloja fasade je napaka v solidnosti gradnje. Fasada ni zgolj okras, temveč služi varovanju pred vremenskimi vplivi vseh vrst, varuje konstrukcijske dele gradbe in varuje pred izgubo toplote.
Luščenje betona z znaki zamakanja od tal navzgor je napaka v solidnosti gradnje. Zamakanje od tal navzgor je takšna napaka, ki lahko prizadene steno kot bistveni nosilni del in je zato prizadeta solidnost gradbe.
Tudi napaka v termoizolaciji strehe je napaka v solidnosti gradnje. Termoizolacija strehe je takšen bistveni del gradbe, ki omogoča ključno dejavnost, ki se odvija v stanovanju, in to je bivanje.
Napaka v zvezi z odtokom meteornih voda iz balkonov ni očitna napaka. Bila bi lahko kvečjemu, če bi na dan prevzema deževalo dovolj močno.
Prodajalec je tisti, ki mora poskrbeti za to, da se napaka odpravi, če to zahteva kupec. Kupec pa ne more od prodajalca zahtevati določenega načina odprave napake. Za kaj takšnega ni pravnega temelja ne v ZVKSES, ne v OZ.
Stranski intervenient se sicer pridruži eni od strank, ne postane pa stranka postopka. Lahko je sicer upravičen do povračila pravdnih stroškov, ne more postati zavezanec za povračilo pravdnih stroškov nasprotni stranki
Zavarovalnica mora dokazati, da je v pogodbi določena vrednost nepremičnine znatno večja od resnične vrednosti in da za to razliko ni utemeljenega razloga.
invalidnost - vzrok invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - bolezen - načelo materialne resnice
Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je vzrok invalidnosti (ali je podana tudi poklicna bolezen) dejansko vprašanje, ki spada v strokovno področje izvedenca medicine dela, prometa in športa.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00009922
ZDR člen 31, 32, 184, 184/1.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 171, 171/1.. ZVZD-1 člen 5, 7, 7/2, 52, 52/2, 59.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - odklonitev dela - krivdna odgovornost - soodgovornost delavca
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni niti krivdno niti objektivno odškodninsko odgovorna za škodo, ki je tožnici nastala, ker je opravljala delo, ki ga glede na njene delovne obveznosti ni bila dolžna opravljati, ki je bilo v nasprotju z navodili tožene stranke, in ki ga tožena stranka tudi ni dopuščala. Zgolj dejstvo, da je tožnici škoda nastala pri opravilu, ki je bilo povezano z njenimi delovnimi obveznostmi, v času njenega delovnega časa in na območju, kjer je tožena stranka sicer dovoljevala gibanje zaposlenih (med malico in za odnašanje smeti), še ne daje podlage za odškodninsko odgovornost tožene stranke.
Delavec ima pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi. Ker je od povprečnega delavca (ki predstavlja merilo skrbnosti pri delovnih nesrečah) mogoče utemeljeno pričakovati, da bo opustil tista opravila, ki bi lahko poslabšala njegovo zdravstveno stanje, lahko opustitev takšnega ravnanja, tj. opustitev odklonitve opravljanja dela, predstavlja podlago za delavčevo soodgovornost k nastanku škode na podlagi prvega odstavka 171. člena OZ. Ne more pa biti opustitev odklonitve opravljenega dela podlaga za izključitev delodajalčeve odškodninske odgovornosti.
S tem, ko je bilo v postopku pravnomočno ugotovljeno, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku spornega dne, zakonita, je odpadla tudi podlaga za ugoditev preostalemu delu tožnikovega tožbenega zahtevka, ki je temeljil prav na zatrjevani nezakonitosti te izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (reintegracijski in reparacijski del njegovega tožbenega zahtevka oziroma podredno sodna razveza pogodbe o zaposlitvi po 118. členu ZDR-1 s plačilom denarnega povračila).
Dobrovernost posestnika pomeni, da posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Zato je za presojo dobrovernosti posestnika pomembno zgolj posestnikovo nevedenje oziroma vedenje tega, da stvar, ki jo ima v posesti, je oziroma ni njegova.
pristop k dolgu - izpolnitev obveznosti - plačilo terjatve
Res je po 432. členu OZ za pristop k dolgu, ko stopi tretji v zavezo poleg dolžnika, potrebna pogodba med upnikom in tretjim, s katero se ta upniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo terjatev od dolžnika. Čeprav je iz zapisa izjave z dne 28. 2. 2012 videti, kot da jo je toženec podal enostransko, pa ni mogoče spregledati dejstva, da je se je tožnik s to izjavo očitno strinjal. Pritožbeni pomisleki o pravni naravi toženčeve izjave z dne 28. 2. 2012 zato niso utemeljeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00009340
OZ člen 173, 179, 180, 180/1, 181, 182, 953. ZPP člen 318.
zamudna sodba - dejansko stanje - sistem afirmativne litiskontestacije - denarna odškodnina - pasivna legitimacija - zavarovanje pred odgovornostjo - izključitev odgovornosti - nepremoženjska škoda - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti očeta - nerojeni otrok - odmera višine odškodnine - premoženjska škoda - denarna renta
Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje je pravico do odškodnine za nepremoženjsko škodo iz naslova duševnih bolečin zaradi smrti očeta priznati tudi v času škodnega dogodka še nerojenemu otroku pod pogojem, da se rodi živ.