Sporna odločba toženca, ki je postala dokončna, ne temelji na sodbi, ki bi bila pravnomočno spremenjena, razveljavljena ali odpravljena. Zato obnovitveni razlog po 3. točki 260. člena ZUP ni podan. Odločba se prav tako ne opira na kakšno predhodno vprašanje, ki bi ga pristojni organ pozneje v bistvenih točkah drugače rešil tako, da tudi ni podan obnovitveni razlog po 4. točki 260. člena ZUP.
Ker toženec sporne zadeve ni presojal tudi na podlagi 183. člena ZPIZ-2, je odločitev z izpodbijanima odločbama, ker dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, najmanj preuranjena. Na podlagi izvedenskega mnenja sodne izvedenke, na katero se sklicuje tožnik, bo toženec kot pristojen organ v postopku t.i. nepravne obnove postopka preveril tožnikovo delazmožnost in sicer, ali je zmožen za poklicno rehabilitacijo oziroma, za katero delo je zmožen brez poklicne rehabilitacije glede na že ugotovljeno III. kategorijo invalidnosti.
ZDR-1 člen 75, 75/1, 75/6.. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 3.
obstoj delovnega razmerja - visokošolski učitelj - sprememba delodajalca - prenos dejavnosti
Glede na ugotovitev, da je prišlo med toženo stranko in javnim raziskovalnim zavodom (JRZ) le do prenosa raziskovalne dejavnosti (predmet prenosa ni bila pedagoška dejavnost tožene stranke) in ob dejstvu, da tožnik pri toženi stranki ni opravljal le raziskovalnega, temveč tudi pedagoško delo (kar je bilo ugotovljeno zgoraj), je bil lahko tožnik prenesen k delodajalcu prevzemniku (torej k JRZ le v zvezi z raziskovalnim delom. Po prvem odstavku 3. člena Direktive Sveta 2001/23/ES z dne 12. 3. 2001 o zbliževanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov se pravice in obveznosti odsvojitelja, ki izhajajo iz na dan prenosa obstoječe pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja, na podlagi takega prenosa prenesejo na pridobitelja. V primeru prenosa le dela podjetja, velja sprememba delodajalca za delavce, ki pripadajo prenesenemu delu podjetja. Ker je tožnik poleg raziskovalnega dela opravljal tudi pedagoško delo (pedagoška dejavnost pa ni bila predmet prenosa od delodajalca prenosnika na delodajalca prevzemnika), je lahko prešel k delodajalcu prevzemniku le v zvezi z njegovim raziskovalnim delom. Zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je bila na JRZ v celoti prenesena tožnikova pogodba o zaposlitvi (oziroma njegove pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja po tej pogodbi).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00009119
ZBan-1 člen 39, 66, 66/1, 167. OZ člen 346, 352, 352/3, 395, 395/1, 766, 766/1. ZGD-1 člen 263, 263/2, 265, 265/1, 281, 281/5.
odškodninska odgovornost uprave - poslovna odškodninska odgovornost - uprava banke - skrbnost in odgovornost - soglasje nadzornega sveta - zastaranje odškodninske terjatve s kršitvijo pogodbene obveznosti - splošni zastaralni rok - profesionalna skrbnost - velika izpostavljenost banke - pristojnosti nadzornega sveta - kogentna narava določb - solidarna odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost
Pri odgovornosti uprave družbe po 263. členu ZGD-1 gre za poslovno odškodninsko obveznost. Ker z zakonom za tovrstne terjatve ni določen drugačen rok, te terjatve zastarajo v splošnem zastaralnem roku petih let.
Določbe ZBan-1 in ZGD-1, ki določajo pristojnosti uprave in nadzornega sveta družbe oziroma banke, so kogentne narave. ZGD-1 prenos vodenja poslov družbe od uprave na nadzorni svet izrecno prepoveduje. Zato določbe petnajste alineje tridesetega člena statuta banke, ki določa, da nadzorni svet banke "odloča" o pravnih poslih, na podlagi katerih bi nastala velika izpostavljenost banke do posameznih oseb, ni dopustno razlagati drugače, kot da gre pri tem "odločanju" za podajo soglasja nadzornega sveta za sklenitev pravnega posla, na podlagi katerega bi nastala velika izpostavljenost banke, v skladu z določbami 167. člena ZBan-1.
Odškodninska odgovornost članov uprave za škodo povzročeno z izpolnjevanjem dolžnosti poslovodenja ni izključena, čeprav je nadzorni svet odobril dejanje. Člani uprave banke so za povzročeno škodo banki solidarno odgovorni, če pri izpolnjevanju svojih dolžnosti niso ravnali s profesionalno skrbnostjo stroke upravljanja banke, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
začasna odredba - odvzem pravice do stikov z otrokom - denarna kazen - namen denarne kazni - izvršilno sredstvo
V sodni praksi je enotno stališče, da namen denarne kazni ni kaznovanje dolžnika. Denarna kazen predstavlja izvršilno sredstvo, ki kot posredna prisila vpliva na voljo dolžnika, da stori oziroma opusti ravnanja, ki so predmet zavarovanja oziroma obveznosti iz izvršilnega naslova. Njen naboj je v konkretni in učinkoviti zaščiti pravic, ki so predmet zavarovanja ali pripadajo udeležencu izvršilnega postopka.
Glede na te okoliščine se tako izkaže, da se je primarni namen denarne kazni spremenil, saj se je denarna kazen kot izvršilno sredstvo v začasni odredbi, ki naj bi primarno zagotavljala varstvo koristi otrok, spremenila zgolj v kaznovanje nasprotnega udeleženca. Temu pa ni namenjen institut denarne kazni.
Bistvo društva kot pravne osebe je, da deluje navzven kot subjekt z lastno pravno osebnostjo. Ko postane subjekt prava, pa postane pravo zanj obvezno, kar pomeni, da postane tudi deliktno odgovoren. Slednje pomeni, da to, na kakšnih načelih temeljijo medsebojna razmerja članov društva in kakšen namen in cilje članstvo v društvu uresničuje, za deliktno odgovornost društva kot pravne osebe ni pravno odločilno.
zahteva za povrnitev stroškov postopka - pravni interes za pritožbo - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - dopolnilni sklep o stroških - napoved izdaje dopolnilnega sklepa - odločanje po uradni dolžnosti - pravica do sodnega varstva
Sodišče je v sklepu o zavrnitvi predloga za začetek stečajnega postopka strankama pojasnilo, da bo o stroških postopka odločilo z dopolnilnim sklepom, iz česar izhaja, da prvostopenjsko sodišče zahtevka dolžnika za povračilo stroškov postopka ni prezrlo. Drži sicer pritožbena trditev, da za pridržanje odločitve o stroških postopka potem, ko je že odločilo o glavni stvari, prvostopenjsko sodišče ni imelo zakonske podlage. Vendar pa je z napovedjo izdaje posebnega sklepa o stroških postopka pri dolžniku povzročilo, da se v pričakovanju izdaje tega sklepa dolžnik ni poslužil možnosti predlaganja izdaje dopolnilnega sklepa po prvem odstavku 325. člena ZPP. Z neupoštevanjem tega dejstva in formalističnim vztrajanjem pri dolžnikovem predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa tudi v opisani situaciji, bi namreč po presoji pritožbenega sodišča prišlo do kršitve ustavne pravice dolžnika do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/2, 45/3.. ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 47, 47/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Tožnica je bila pri tožencu v spornem obdobju zaposlena na delovnem mestu skladiščnik. Delovno razmerje ji je prenehalo. Večino negativnih ravnanj je očitala tožencu (npr. dajanje nasprotujočih si navodil, ki jih tožnica ni mogla izvršiti, žalitve, neprimeren odnos, povečan in usmerjen nadzor nad tožničinim delom, odrejanje manjvrednega dela, odrejanje fizično zahtevnega dela, neenaka obravnava z ostalimi zaposlenimi itd.), glede katerih pa je sodišče prve stopnje po oceni izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da ti očitki niso resnični ali pa ne pomenijo trpinčenja na delovnem mestu v smislu določbe 6.a člena ZDR oziroma 7. člena ZDR-1.
Presoja, ali sporna ravnanja delodajalca kot celota predstavljajo trpinčenje delavca v smislu določbe 6.a člena ZDR oziroma 7. člena ZDR-1, je mogoča šele zatem, ko sodišče ugotovi, da je delodajalec očitana ravnanja tudi v resnici storil.
Tožnica je zahtevala odpravo odločbe tožene stranke in sklepa, s katerima ji je prenehala pravobranilska služba. Odločitev je tožena stranka sprejela na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije, s katerim je tožnici prenehala funkcija državne pravobranilke. Tožnica je zoper sklep Vlade Republike Slovenije z na Upravno sodišče RS vložila tožbo, s katero je zahtevala odpravo tega sklepa, podredno pa ugotovitev, da ta sklep ni pravilen in je nezakonit, njegovo odpravo in vrnitev zadeve v ponovni postopek. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bilo v upravnem sporu pravnomočno ugotovljeno, da je sklep Vlade Republike Slovenije o tožničinem prenehanju funkcije državne pravobranilke iz razloga po 7. točki 1. odstavka 59. člena ZDPra zakonit. Posledično sta zakoniti tudi izpodbijani odločbi tožene stranke, ki temeljita na tem sklepu.
regresni zahtevek - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - napad na uradno osebo - kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - poškodovanje policista - nogometna tekma - ugovor previsoko izplačane odškodnine - nekonkretiziran ugovor
Zaradi vezanosti civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo, toženec v tej pravdi ni mogel več trditi in dokazovati, da dejanja, kot je opisan v izreku kazenske sodbe, ni storil; da zaradi njegovega dejanja niso nastale posledice opisane v izreku; da med dejanjem in posledicami ni vzročne zveze in da ni kriv. Skratka, ne more uveljavljati ugovorov, ki nasprotujejo ugotovitvam, ki so tvorile podlago za izdajo kazenske obsodilne sodbe.
Toženec je imel v teku tega postopka možnost uveljavljati (tudi) ugovor previsoko izplačane odškodnine in s tem doseči, da bi višino izplačanih odškodnin (tudi z izvedencem) preverilo sodišče, pa te možnosti ni izkoristil.
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. ZPP člen 233, 339, 339/2-8, 356, 362, 362/1.
skrbnost in odgovornost - odškodninska odgovornost članov uprave - razbremenitev odgovornosti - trditveno in dokazno breme - delavski direktor - odklonitev odgovora na posamezna vprašanja - dokaz s pričami - dodelitev drugemu sodniku
Sodišče prve stopnje pa je storilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar predstavlja razveljavitveni razlog iz prvega odstavka 354. člena ZPP, ker se ni določno in analitično poglobljeno opredelilo do posameznih očitkov, ki jih je kot razloge neskrbnega ravnanja tožencev izpostavljal tožnik. Pavšalnost razlogov ob jasno izpostavljenih tožbenih očitkih ima za posledico kršitev pravice do izjavljanja kot sestavnega dela pravice do poštenega postopka iz 22. člena Ustave RS.
Določena odločitev v zadevi, ob upoštevanju okoliščine, da so za sodišče prve stopnje navodila iz razveljavitvenega sklepa obvezujoča, ne predstavlja utemeljenega razloga za dodelitev zadeve novemu sodniku.
odpravnina - razrešitev s funkcije - direktor - odpoklic
Tožnik je v skladu z določbo 17. člena pogodbe o zaposlitvi upravičen do odpravnine med drugim tudi v primeru, če ni storil hujših kršitev njegovih obveznosti oziroma če je nezaupnica izrečena iz očitno neutemeljenega razloga. V tretjem odstavku 17. člena pogodbe je namreč določeno, da je tožnik do odpravnine upravičen v primeru, če ga skupščina družbenikov družbe pred potekom mandata razreši brez razloga. Glede na to, da so v prvem odstavku istega člena izrecno navedeni razlogi za predčasen odpoklic, v katerih tožnik ni upravičen do odpravnine (če huje krši svoje obveznosti ali če ni sposoben voditi poslov ali če mu skupščina družbe iz krivdnih razlogov izreče nezaupnico), to nasprotno pomeni, da je v primeru neobstoja le - teh tožnik upravičen do odpravnine oziroma če gre za izrečeno nezaupnico, v kolikor je ta izrečena iz očitno neutemeljenih razlogov.
V konkretnem primeru ni podan razlog za odpoklic po prvem odstavku 17. člena pogodbe o zaposlitvi oziroma je bila tožniku nezaupnica podana iz očitno neutemeljenih razlogov. To pa pomeni, da je bil tožnik pred potekom mandata odpoklican oziroma razrešen brez razloga, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 17. člena pogodbe o zaposlitvi upravičen do odpravnine.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00011189
KZ-1 člen 86. ZIKS-1 člen 12.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - smotrnost - zapor ob koncu tedna - formalni pogoji - nezaposlenost
Sodišče nadomesti kazen zapora z delom v splošno korist le, če je prepričano, da je tak ukrep glede na težo dejanja, okoliščine, vzroke za dejanje in nevarnost, ki jo storilec predstavlja za družbo, smotrn. In prvostopno sodišče je po tem, ko je skrbno pretehtalo vse okoliščine obravnavane zadeve ugotovilo, da predlagani ukrep pri obsojencu ne bi bil smotrn.
Pritožbeno sodišče je že v več podobnih zadevah zavzelo enotno pravno stališče, da odločba, izdana po uradni dolžnosti o novi odmeri starostne pokojnine lahko učinkuje le za naprej.
ZUP člen 274, 279.. ZPIZ-1 člen 142.. ZSDP člen 102, 102/4.
dodatek za nego otroka - odprava oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - ničnost - dodatek za pomoč in postrežbo
Pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, da razloga za izrek ničnosti odločbe v danem primeru ni. Odločba z dnem 5. 11. 2012 izdana s strani CSD se je izdala po uradni dolžnosti v skladu s četrtim odstavkom 102. člena ZDSP (v primerih, če se ugotovi, da so nastopile drugačne okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o pravici oziroma odločbo o spremembi priznanja pravice iz tega zakona). Katere so bile te drugačne okoliščine, je sodišče pojasnilo.
ZPIZ-2 člen 25, 25/4, 108, 108/1, 108/2.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 5.
starostna pokojnina
Prav to, da je bila tožnica na podlagi delovnega razmerja vključena v obvezno zavarovanje, četudi je po zatrjevanju na podlagi angleške nacionalne zakonodaje že izpolnila pogoje za upokojitev, je za pritožbeno rešitev zadeve edino odločilno. Pomeni namreč, da ji, čeprav izpolnjuje pogoja starosti in pokojninske dobe za priznanje pravice do starostne pokojnine, te pravice ni mogoče priznati.
ZDR-1 člen 74, 89, 89/1, 89/1-1.. OZ člen 59, 60, 60/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - individualna pogodba o zaposlitvi - vodilni delavec
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka tožniku utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožena stranka je odpoved podala zato, ker se je v oktobru 2015 na podlagi poslovnih izidov v 2015 odločila racionalizirati stroške poslovanja in je sprejela odločitev o ukinitvi nepotrebnih delovnih mest. Nato je tudi formalno ukinila delovno mesto vodja logistike. Kljub prenehanju delovnega razmerja na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, se tožnik zavzema za pravice po pogodbi o zaposlitvi, ki pa niso vezane na takšno prenehanje delovnega razmerja, ampak na odpoklic, do katerega pa ni prišlo.
prekoračitev tožbenega zahtevka - odločitev o pravdnih stroških - vrednost spornega predmeta
Pri odmeri stroškov je sodišče prve stopnje pravilno določilo vrednost spornega predmeta, upoštevajoč seštevek denarnih terjatev, ki je predmet tožbenega zahtevka.