ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/3, 224. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 6, 7, 19.
povrnitev stroškov pravdnega postopka - rok za priglasitev stroškov postopka - zapisnik kot javna listina - stroški strank - potni stroški - dokazovanje
Res je sicer, da bi vložitev stroškovnika morala biti zabeležena v zapisniku. Domneva se namreč, da je vsebina zapisnika resnična in popolna, ker je zapisnik javna listina, vendar je tudi zoper sodni zapisnik dovoljen dokaz nasprotja. Ta dokaz je tožencu uspel. Potemtakem ni bistveno, da toženec ni takoj ugovarjal zapisniku.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - deklaratorni učinek sklepa - delitev zapuščine v zapuščinskem postopku - izvršitev odločbe
Izrek sklepa o dedovanju ne vsebuje dajatvenega dela o tem, kdo, koliko, kdaj in na kakšen način poteka izplačilo posameznim dedičem njihovih dednih deležev v primeru, kadar so v zapuščini denarna sredstva. Realizacija pravic dedičev v konkretni zapuščinski zadevi ni stvar zapuščinskega sodišča, o delitvi zapuščine sodišče v tem postopku ne odloča.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00009880
ZDR člen 43, 184, 184/1.. OZ člen 131, 147, 179.. ZVZD-1 člen 11, 37.. ZVZelP člen 47, 47/1.
nepremoženjska škoda - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost za ravnanje delavcev
Sodišče prve stopnje je poudarilo, da se od strojevodje pričakuje, da vožnjo prilagodi trenutnim vremenskim razmeram. Zato je utemeljeno zaključilo, da bi delavec prve toženke, ki je upravljal vlak pred trkom, moral hitrost vožnje prilagoditi takratnim vremenskim razmeram, tudi slabši vidljivosti zaradi megle. V zvezi s tem pa je relevanta določba 147. člena OZ, ki določa, da je za škodo, ki jo povzroči delavec tretji osebi pri delu ali v zvezi z njim, odgovorna pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal tedaj, ko je bila škoda povzročena, razen, če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako kot je treba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00008689
ZVPSBNO člen 21. ZD člen 95, 96, 132, 145, 214, 221. ZPP člen 7, 81, 105, 180, 196, 212, 286. OZ člen 406, 407, 416.
odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku - premoženjska škoda - stvarna aktivna legitimacija - pasivna stvarna legitimacija - nesklepčnost tožbenega zahtevka - skupnost dedičev - dediščinska skupnost - dediči kot enotni in nujni sosporniki - univerzalni pravni naslednik - vsebina sklepa o dedovanju - solidarni upniki - nedeljiva terjatev - prenehanje pogodbenih obveznosti - trditveno in dokazno breme - izvršitelj oporoke
Ker je tožnica odškodnino, ki bi šla zapustniku, zahtevala zgolj zase oz. v svojo korist in ne v korist vseh dedičev oz. njihove skupnosti, niti niso bili preostali dediči vključeni kot (so)tožniki na aktivni strani oz. zajeti na pasivni strani, je treba tak tožbeni zahtevek kot nesklepčen zavrniti.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - kontradiktornost postopka - odgovor na pripombe
Pred izdajo izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ni vročilo prvi dolžnici izjave cenilca. Tudi ko je izdalo izpodbijani sklep ji ni hkrati vročilo izjave cenilca. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi izhaja, da je bila vsebina pisanja zgolj sklep. Če je sodišče prve stopnje menilo, da je odgovor cenilca takšen, da ga ni potrebno vročiti dolžnici v novo izjavo pred izdajo izpodbijanega sklepa, bi ga moralo vročiti z izpodbijanim sklepom, da bi ga lahko proučila. Ne zadošča, da se z odgovorom cenilca, na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje, seznani samo iz obrazložitve sklepa.
sodno varstvo posesti - motenje posesti - spor zaradi motenja posesti - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - prekluzivni rok - zavrženje prepozne tožbe - motilno ravnanje - subjektivne okoliščine - dokazna ocena
Ker je tožnik izvedel za motilno ravnanje pred 22. 2. 2015, je 30-dnevni rok za vložitev tožbe do 23. 3. 2015 že potekel. Odločitev sodišča, ki je tožbo zavrglo kot prepozno, je glede na navedeno pravilna.
Subjektivna sprememba tožbe bi v skladu s 187. členom ZPP pomenila, da tožnica ne bi tožila več toženca, ampak nekoga drugega. Do tega očitno ni prišlo, prav tako do spremembe subjekta ni prišlo na tožeči strani. V konkretnem primeru je bila spremenjena "le" vsebina tožbenega zahtevka, kar pa (v skladu s 184. členom ZPP) predstavlja objektivno spremembo tožbe.
Vrhovno sodišče RS je v svoji odločbi II Ips 263/2015 z dne 4. 4. 2016 pojasnilo, zakaj ima upravnik že na podlagi zakona aktivno procesno legitimacijo za izterjavo vplačil v rezervni sklad, pod pogojem da to plačilo zahteva na poseben račun, na katerem se ta sredstva vodijo.
stvarna služnost - opis prostorskih meja stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - stvarna služnost hoje in vožnje - priposestvovalna doba - prepoved vznemirjanja
ZZK-1 v 19. členu določa, da se morajo pri poteku služnostne poti po delu nepremičnine prostorske meje služnosti natančno opisati. Toda to ne pomeni, da mora biti potek služnostne poti določen z navedbo posameznih točk in razdaljami med njimi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011198
ZDR člen 43, 43/1, 184.. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu delavec na sortiranju. Spornega dne je nadrejeni delavec odredil tožniku in še trem delavcem tožene stranke čiščenje zunanjega prostora - dvorišča, na katerem so se nahajale bale zmlete in stisnjene pločevine. Delo na dvorišču je nadrejeni odredil tudi delavcu, ki je med vzvratno vožnjo viličarja z dvignjenim bremenom povzročil trk in padec bale na tožnika. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je delavec uporabljal viličar v nasprotju s pravili varne uporabe in navodili proizvajalca, da tožena stranka ni organizirala dela na dvorišču tako, da bi bilo tožniku zagotovljeno varno delo, niti ni izdala pisnih obvestil in navodil oziroma delavcev ni seznanila o vrstah nevarnosti na delovnem mestu ter o varnostnih ukrepih, potrebnih za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih posledic. Zato je podana njena krivdna odškodninska odgovornost za škodo, ki jo je v zvezi z obravnavano nezgodo pri delu utrpel tožnik, s čimer se pritožbeno sodišče strinja.
poseg v osebnostne pravice posameznika - pravica do družinskega življenja - pravica do sojenja v razumnem roku brez nepotrebnega odlašanja - odškodninska odgovornost države RS - odgovornost države za ravnanje sodišča - odgovornost države za protipravno ravnanje organov - nerazumno dolgo trajanje postopka - pravica do stikov z otrokom - stiki v korist otroka - vzročna zveza
Odsotnost stikov oziroma družinskega življenja tožnika z B. je torej najprej posledica tožnikove odselitve iz družine in nato B. odločitve, ki jo je bila tožena stranka dolžna spoštovati, tudi če bi se izkazalo, da ima tožnik prav v svojem zatrjevanju, da je bil tudi sin žrtev materinega odtujevanja. Vsakršni ukrepi za vzpostavitev stikov zoper B. voljo bi bili v njegovi starosti v njegovo škodo in ne bi bili dopustni. Čim je tako, državi ni mogoče očitati, da je povzročila tožnikove duševne bolečine zaradi posega v pravico do družinskega življenja s sinom.
ZDR-1 člen 126, 128, 129, 131.. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (2011) člen 59, 61.
plača - regres za letni dopust - nadurno delo - dodatek za nadurno delo - dodatek za delo v nedeljo - dodatek za delovno dobo
Tožena stranka zakonsko obveznih evidenc o delovnem času delavca ni vodila oziroma, jih sodišču ni predložila. Dokazno breme o številu opravljenih ur je na tožnici, ki je predlagala ustrezne dokaze, vključno s svojo izpovedjo, na podlagi izvedenih dokazov, ki jih tožena stranka ni uspela ovreči le s pavšalnimi trditvami o kompenzaciji, brez konkretnih podatkov o opravljenem delu in delovnem času, pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo obseg opravljenega nadurnega dela v spornem obdobju, ki ga tožena stranka tožnici ni plačala.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se dodatek za delo ob nedeljah in dodatek za delo preko polnega delovnega časa ne izključujeta.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - protipravno ravnanje - škoda - materialna škoda - izgubljeni dobiček
Tožena stranka je protipravno zadrževala vozilo, ki je last tožeče stranke. Propadla je v pravdi na ugotovitev lastninske pravice, s pravnomočno delno sodbo pa ji je že bilo naloženo, da vozilo izroči. Zato je odgovorna za škodo tožeče stranke za izgubljeni dobiček, ker vozila ne more oddajati v leasing in za zmanjšanje vrednosti vozila za ta čas.
navedba dolžnika v predlogu za izvršbo - napačna oznaka stranke - obveznosti samostojnega podjetnika - izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra
Dolžnik je zanikal povezavo s sklicevanjem na datum izdaje verodostojne listine, ki je res časovno poznejši od datuma izbrisa iz poslovnega registra, vendar ta ni bistven. Sodišče prve stopnje se je pri sklepanju na povezavo pravilno oprlo na trenutek nastanka v verodostojni listini navedenih obveznosti, za katere je ugotovilo, da izhajajo iz časa poslovanja dolžnika kot samostojnega podjetnika.
Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 1, 3.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - škoda kot posledica obratovanja traktorja - traktor kot delovni stroj oziroma pogonsko sredstvo - pojem uporabe vozila - običajna raba stvari
Vendar pa je pri tem potrebno upoštevati namen avtomobilskih zavarovanj, za katera je bistveno, da gre za zavarovanja vozil v funkciji prevoznega sredstva, kar izrecno navaja sodba Sodišča Evropske unije C-514/16, z dne 28. 11. 2017, po kateri pojem "uporaba vozil" zajema vsakršno uporabo vozila kot prevoznega sredstva. Po navedeni sodbi pojem "uporaba vozil" ne zajema primera, v katerem je bil poljedelski traktor udeležen v nesreči, pri čemer v trenutku, ko se je ta nesreča zgodila, njegova glavna funkcija ni bila funkcija prevoznega sredstva, ampak je kot delovni stroj proizvajal pogonsko silo, potrebno za poganjanje črpalke za škropljenje herbicida.
nepravdni postopek ureditve meje - sodna poravnava - dogovor strank - stroški postopka - skupni stroški postopka - sklep o stroških postopka
Udeleženci postopka so na naroku sklenili sodno poravnavo, s katero so se dogovorili glede poteka meje med parcelami ter da bodo skupne stroške postopka nosili udeleženci vsak v skladu z dolžino svoje meje, da so skupni stroški postopka taksa za predlog, stroški izvedenca in stroški zunanjega poslovanja sodišča in da bo o skupnih stroških postopka izdalo sodišče poseben sklep. Poravnavo sta podpisala tudi pooblaščenca, ki ju je četrti nasprotni udeleženec pisno pooblastil, da ga zaradi zdravstvenih razlogov zastopata v postopku. Sodišče je torej sklep izdalo skladno z dogovorom strank postopka v sodni poravnavi.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delovanje njenih organov - objektivna odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje je odškodninsko odgovornost tožene stranke presojalo upoštevaje določila 22. in 26. člena Ustave RS, 6. člena EKČP, določil ZVPSBNO in OZ, torej na temelju krivdne odgovornosti tožene stranke za delo njenega organa, kar je pravilno tudi po stališču pritožbenega sodišča. Pritožbeno stališče tožeče stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje odločati neposredno v skladu s 26. členom Ustave RS, ki da določa objektivno odgovornost države brez uporabe OZ, je zmotno. 26. člen Ustave RS se nanaša le na odškodninsko odgovornost za protipravno izvajanje oblasti. Iz določbe izhaja, da je podlaga odgovornosti protipravno ravnanje državnega organa in sicer ravnanje pri delu ali v zvezi z delom, to je izvrševanjem oblasti, katerega posledica je nastanek škode. 26. člen Ustave RS je sicer pravna podlaga odškodninske odgovornosti države, določa protipravnost ravnanja, ki pomeni objektivno protipravnost (nasprotje s pravom), vendar ne zadošča za celovito obravnavo škodnega dogodka (vprašanja pravno priznane škode, vzročnosti, obsega škode …) zato je potrebno uporabiti splošna pravila odškodninskega prava ko ta določa OZ. Tožeča stranka se neutemeljeno sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča US 29984 oziroma Up-695/2011 z dne 10. 1. 2013, ker ta ne določa, da v primeru protipravnega ravnanja državnega organa ni potrebno dokazovati odškodninske odgovornosti po določilih OZ, kot to zatrjuje tožeča stranka. Z navedeno odločbo je Ustavno sodišče koncept odgovornosti države, ki izhaja iz protipravnega ravnanja konkretne osebe v državni službi, spremenilo v smislu, da lahko država na podlagi 26. člena Ustave odgovarja tudi tedaj, kadar protipravnega ravnanja ni mogoče pripisati konkretni osebi oziroma organu, ampak državnemu aparatu v celoti (gre za t.i. razosebljanje odškodninske odgovornosti države).
splošni in posebni zavarovalni pogoji - izguba zavarovalnih pravic - izguba zavarovalnih pravic zaradi alkoholiziranosti - vzročna zveza - višina škode - materialno procesno vodstvo
Preizkusu alkoholiziranosti se je mogoče izmakniti na različne načine. Ker ti načini v splošnih pogojih niso definirani, je sodišče tisto, ki mora upoštevajoč okoliščine vsakokratnega primera presoditi, ali je do tega res prišlo. Nobenega dvoma ne more biti, da je za takšno presojo pomembno tudi dejstvo, ali je voznik poklical policijo.
najemna pogodba - neplačilo najemnine - normalna raba stanovanja - obveznosti najemodajalca - neporavnane obveznosti do najemodajalca - krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe
Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, SZ-1 najemniku ne daje pravice, da samostojno preneha plačevati najemnino. Če stanje v stanovanju najemniku ne zagotavlja normalne uporabe, lahko o tem obvesti stanovanjsko inšpekcijo, ki odredi lastniku izvedbo potrebnih del za zagotavljanje normalne uporabe stanovanja. Če lastnik v roku, določenem z odločbo, tega ne stori, lahko ta dela na stroške lastnika izvede najemnik sam, stroške izvedbe del pa nato pobota s terjatvami lastnika iz naslova najemnine (93. člen SZ-1). To pa pomeni, da najemnik ne more samovoljno znižati ali prenehati plačevati v pogodbi dogovorjene najemnine.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00010046
ZVZD-1 člen 5, 5/2.. ZDR člen 184, 184/1.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v obravnavani zadevi podana (krivdna) odškodninska odgovornost drugotožene stranke. To je utemeljilo z ugotovitvami, da drugotožena stranka tožnici ni zagotovila ustrezne delovne obutve, ki bi lahko preprečila ali vsaj omilila nastanek škode, da ji ni zagotovila dela s tehnično brezhibnim delovnim strojem, da ji ni omogočila opravljanja izpita iz varnosti pri delu, da je ni poučila o pravilnem in varnem delu z viličarjem, ter da dela ni organizirala tako, da bi bila na delovnem mestu ves čas prisotna oseba, ki bi nadzirala način dela delavcev in strojev. S temi ravnanji je kršila določbo drugega odstavka 5. člena ZVZD-1, v skladu s katero je bila dolžna izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev in ustrezno organiziranostjo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL00008750
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/11. ZIKS-1 člen 13, 13/3, 13/5.
način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - zdravstveno stanje obsojenca - kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - rok za opravo dela v splošno korist - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela
Obsojencu izrečena kazen zapora se je izvrševala z delom v splošno korist, vendar je opravljanje obveznosti samovoljno opustil. Ni izkazal, da bi bil izostanek z dela povezan z njegovimi zdravstvenimi težavami in nezmožnostjo za delo.
S pravnomočno sodbo je bilo določeno, da je dolžan obsojenec delo v splošno korist opraviti v obdobju največ dveh let od njene izvršljivosti. To pa ne pomeni, da bi moralo prvostopenjsko sodišče čakati na iztek omenjenega roka, če že pred tem ugotovi, da obsojenec dela ne opravlja iz neopravičenih razlogov.