lastninska tožba (rei vindicatio) - priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - tožba na ugotovitev stvarne služnosti - dobra vera - priposestvovalna doba - dokazno breme
Nasprotni tožnici nista uspeli dokazati, da bi priposestvovali sporno parcelo, ki jo imata v posesti. Nista dokazali dobre vere in tudi ne priposestvovalne dobe. Zato je utemeljena tožba na prenehanja vznemirjanja tožeče stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00008689
ZVPSBNO člen 21. ZD člen 95, 96, 132, 145, 214, 221. ZPP člen 7, 81, 105, 180, 196, 212, 286. OZ člen 406, 407, 416.
odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku - premoženjska škoda - stvarna aktivna legitimacija - pasivna stvarna legitimacija - nesklepčnost tožbenega zahtevka - skupnost dedičev - dediščinska skupnost - dediči kot enotni in nujni sosporniki - univerzalni pravni naslednik - vsebina sklepa o dedovanju - solidarni upniki - nedeljiva terjatev - prenehanje pogodbenih obveznosti - trditveno in dokazno breme - izvršitelj oporoke
Ker je tožnica odškodnino, ki bi šla zapustniku, zahtevala zgolj zase oz. v svojo korist in ne v korist vseh dedičev oz. njihove skupnosti, niti niso bili preostali dediči vključeni kot (so)tožniki na aktivni strani oz. zajeti na pasivni strani, je treba tak tožbeni zahtevek kot nesklepčen zavrniti.
stvarna služnost - služnost hoje in vožnje - izvrševanje služnosti - prestavitev služnosti - ukinitev služnosti - pogoji za prenehanje služnosti - spremenjene okoliščine - poočitev - izbris iz zemljiške knjige - identiteta zahtevkov - podlaga tožbenega zahtevka - litispendenca
Identiteta zahtevkov ni podana, saj mora sodišče pri odločanju upoštevati različne kriterije, in sicer pri prestavitvi služnostne poti ob priznavanju potrebnosti služnostne pravice način najmanjše obremenjenosti gospodujočega zemljišča, oziroma v primeru ukinitve služnostne pravice spremenjene okoliščine na strani služnostnih upravičencev, zaradi katerih služnost ni več potrebna. Različne so tudi posledice glede zemljiškoknjižne ureditve. V primeru prestavitve izvrševanja služnostne pravice gre namreč za obstoj iste služnosti, ki se izvršuje drugače, zato se v zemljiško knjigo sprememba zgolj poočiti. Pri ukinitvi služnostne pravice ta ne obstoji več in v zemljiški knjigi se izvede njen izbris. Gre torej za pravno in dejansko različni podlagi tožbenih zahtevkov, zato je pravno zmotna odločitev sodišča, da je podana litispendenca.
krivdna odškodninska odgovornost - košenje trave - delo zapornika med prestajanjem kazni - odklanjanje zdravljenja - odpoved zahtevku - enostranska pisna izjava - zlom golenice - soprispevek ni podan - izvedenec gradbene stroke - izvedenec za varstvo pri delu - neustrezna delovna oprema
Neutemeljena so pritožbena izvajanja, da se je tožnik s podpisom te izjave, ki po mnenju toženke "predstavlja pisno odpoved zahtevkom ter pomeni pravno zavezujoč pravni posel", odpovedal odškodninskemu zahtevku in bi jo moral izpodbijati v roku enega leta. Omenjena izjava namreč predstavlja enostransko izjavo, ki v konkretnem primeru tožnika ne zavezuje, saj je dokazni postopek pokazal, da je dejansko stanje bilo drugačno ter je toženka oziroma njen zavarovanec odškodninsko odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala v posledici škodnega dogodka. V konkretnem primeru je potrebno upoštevati specifično situacijo, saj je tožnik v času poškodbe prestajal kazen zapora in ni mogel svobodno oditi k zdravniku, kot bi lahko šel, če bi delo opravljal pri "običajnem" delodajalcu. Dokazni postopek je pokazal, da zdravnika v zaporu ni bilo na voljo vsak dan, ampak je prihajal le občasno (dvakrat na teden, kot je izpovedal tožnik). Kot je pojasnil izvedenec v okviru dopolnitve izvedenskega mnenja, medicina poteka zdravljenja ne more predvideti z gotovostjo, zato ni mogoče argumentirano izključiti možnosti, da bi pri tožniku prišlo do vnetja in enakega poteka zdravljenja kljub (takojšnji) medicinski oskrbi.
ZDR-1 člen 10, 10/6, 89, 89/1, 89/1-1, 112, 112/1, 170.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - član sveta delavcev
V 1. odstavku 112. člena ZDR-1 je določeno, da delodajalec članu sveta delavcev ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi brez soglasja sveta delavcev. Obveznost delodajalca za pridobitev takega soglasja je določena tudi v primeru odpovedi iz poslovnega razloga, razen če član sveta delavcev odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev pri delodajalcu. Navedeno pomeni, da bi toženka soglasje potrebovala, če bi tožnik odklonil ponujeno ustrezno zaposlitev. Glede na to, da je prvostopno sodišče ugotovilo, da je bila odpoved podana iz poslovnega razloga, da je toženka istočasno ponudila tožniku v podpis drugo zaposlitev za ustrezno delovno mesto in da je tožnik ponujeno zaposlitev sprejel, je pravilen zaključek, da soglasje sveta delavcev ni bilo potrebno.
Zaradi prenosa del na druga delovna mesta je bilo delovno mesto tožnikov ukinjeno, ker je prenehala potreba po delu tožnikov pod pogoji pogodbe o zaposlitvi. Toženka je spremenila pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, ukinila delovno mesto voznik reševalec, na novo pa (med drugim) sistemizirala delovno mesto voznik reševalec II. Pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto je ponudila tudi tožnikoma. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je toženka tožnikoma zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi prenehanja potrebe po delu tožnikov pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi iz ekonomskih, organizacijskih, strukturnih in tem podobnih razlogov, skladno s 1. alinejo 1. odstavka 89. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Kljub temu, da odpoved omenja, da je tožnik kupcem zaradi napačnega ravnanja z odkupljenim materialom omogočil pridobitev premoženjske koristi, v zvezi s tem ni pomembno to, da tožnik ni imel namena sebi ali komurkoli drugemu pridobiti premoženjsko korist. Bistveno je, da je tožena stranka, nato pa tudi sodišče prve stopnje, ugotovila tožnikove nepravilnosti pri ravnanju z odkupljenim materialom, pri čemer sodišče niti ni sledilo očitku iz odpovedi o tožnikovem naklepnem ravnanju, saj je v zvezi s kršitvami ugotovilo hudo malomarnost. Nerelevantna je torej pritožbena navedba, da tožena stranka ni dokazala tožnikove naklepne kršitve delovnih obveznosti.
prekoračitev tožbenega zahtevka - odločitev o pravdnih stroških - vrednost spornega predmeta
Pri odmeri stroškov je sodišče prve stopnje pravilno določilo vrednost spornega predmeta, upoštevajoč seštevek denarnih terjatev, ki je predmet tožbenega zahtevka.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - sklep o izdaji začasne odredbe - namen zavarovanja z začasno odredbo - sredstvo zavarovanja - neprimerno sredstvo zavarovanja - prepoved razpolaganja - izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet - denarna kazen - denarno kaznovanje
V obravnavanem primeru upnik ni izkazal predmeta izvršbe oziroma zavarovanja (zatrjevanega depozita). Predlagana začasna odredba na neizkazanem dolžnikovem premoženju ne more doseči svojega namena, zaradi česar je bil predlog za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrnjen.
splošni in posebni zavarovalni pogoji - izguba zavarovalnih pravic - izguba zavarovalnih pravic zaradi alkoholiziranosti - vzročna zveza - višina škode - materialno procesno vodstvo
Preizkusu alkoholiziranosti se je mogoče izmakniti na različne načine. Ker ti načini v splošnih pogojih niso definirani, je sodišče tisto, ki mora upoštevajoč okoliščine vsakokratnega primera presoditi, ali je do tega res prišlo. Nobenega dvoma ne more biti, da je za takšno presojo pomembno tudi dejstvo, ali je voznik poklical policijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00008609
OZ člen 179. URS člen 34, 35, 39.
svoboda izražanja - okrnitev osebnostnih pravic - poseg v čast in dobro ime - kolizija ustavnih pravic - povrnitev nepremoženjske škode
Gre za stil pisanja, ki sicer vnaša določeno stopnjo pretiravanja in dramatičnosti, a sam po sebi tudi po prepričanju pritožbenega sodišča objektivno ni žaljiv. Informacije o tem, da je tožničino finančno stanje dobro, so bile v tistem času še del zanimanja javnosti, saj je tožnica v letu 2010 iz svojega položaja odstopila ravno zaradi namigovanj, da si je kot visoka uradnica uspela pridobiti določene finančne ugodnosti, do katerih drugi državljani niso imeli dostopa.
Subjektivna sprememba tožbe bi v skladu s 187. členom ZPP pomenila, da tožnica ne bi tožila več toženca, ampak nekoga drugega. Do tega očitno ni prišlo, prav tako do spremembe subjekta ni prišlo na tožeči strani. V konkretnem primeru je bila spremenjena "le" vsebina tožbenega zahtevka, kar pa (v skladu s 184. členom ZPP) predstavlja objektivno spremembo tožbe.
Vrhovno sodišče RS je v svoji odločbi II Ips 263/2015 z dne 4. 4. 2016 pojasnilo, zakaj ima upravnik že na podlagi zakona aktivno procesno legitimacijo za izterjavo vplačil v rezervni sklad, pod pogojem da to plačilo zahteva na poseben račun, na katerem se ta sredstva vodijo.
Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 1, 3.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - škoda kot posledica obratovanja traktorja - traktor kot delovni stroj oziroma pogonsko sredstvo - pojem uporabe vozila - običajna raba stvari
Vendar pa je pri tem potrebno upoštevati namen avtomobilskih zavarovanj, za katera je bistveno, da gre za zavarovanja vozil v funkciji prevoznega sredstva, kar izrecno navaja sodba Sodišča Evropske unije C-514/16, z dne 28. 11. 2017, po kateri pojem "uporaba vozil" zajema vsakršno uporabo vozila kot prevoznega sredstva. Po navedeni sodbi pojem "uporaba vozil" ne zajema primera, v katerem je bil poljedelski traktor udeležen v nesreči, pri čemer v trenutku, ko se je ta nesreča zgodila, njegova glavna funkcija ni bila funkcija prevoznega sredstva, ampak je kot delovni stroj proizvajal pogonsko silo, potrebno za poganjanje črpalke za škropljenje herbicida.
ZDR-1 člen 74, 89, 89/1, 89/1-1.. OZ člen 59, 60, 60/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - individualna pogodba o zaposlitvi - vodilni delavec
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka tožniku utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožena stranka je odpoved podala zato, ker se je v oktobru 2015 na podlagi poslovnih izidov v 2015 odločila racionalizirati stroške poslovanja in je sprejela odločitev o ukinitvi nepotrebnih delovnih mest. Nato je tudi formalno ukinila delovno mesto vodja logistike. Kljub prenehanju delovnega razmerja na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, se tožnik zavzema za pravice po pogodbi o zaposlitvi, ki pa niso vezane na takšno prenehanje delovnega razmerja, ampak na odpoklic, do katerega pa ni prišlo.
Glede na pritožbene navedbe in k pritožbi predložena dokazila je zaključek sodišča prve stopnje, da se ugovor šteje za umaknjen, preuranjen. Dolžnica namreč v pritožbi zatrjuje pravočasno plačilo sodne takse za navedeni ugovor in za to k pritožbi prilaga tudi dokazilo, iz katerega izhaja plačilo sodne takse v znesku 55,00 EUR na dan 12. 9. 2017 na podračun sodišča, določen za plačevanje sodnih taks.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010341
KZ-1 člen 245, 245/1, 245/5. ZKP člen 36, 36/2, 358, 358-3, 385, 397.
pristojnost okrajnega sodišča - nov postopek pred sodiščem prve stopnje - stvarna pristojnost - oprostitev obtožbe - pomanjkanje dokazov
Pravilna je razlaga sodišča, da je potrebno zakonsko določbo drugega odstavka 36. člena ZKP, da okrožno sodišče izvede postopek samo in izda odločbo le v primeru, če med glavno obravnavo ugotovi, da je za sojenje pristojno okrajno sodišče, tolmačiti tako, da velja to le za isto oziroma nadaljevano glavno obravnavo.
napad na čast in dobro ime - razžalitev - nepremoženjska škoda - pravica do osebnega dostojanstva - nepremoženjska škoda zaradi kršitve osebnostne pravice - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševno trpljenje oškodovanca - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - individualizacija in objektivna pogojenost odškodnine - kraj škodnega dogodka - delovno mesto
Toženka je tožnici na njenem delovnem mestu v frizerskem salonu in v prisotnosti sodelavke ter dveh strank izrekla: "Prekleta čefurka bosanska, ukradla si mi mamo in hišo."
Gre za žaljive besede, ki so tožnico razžalile, zato je upravičena do primerne denarne odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti v višini 1.000,00 EUR.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00009811
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2, 6, 6/1. OZ člen 86, 86/1, 86/2, 112, 112/2, 112/4, 119. ZVPot člen 21, 22, 22/2, 23.
potrošniška kreditna pogodba - potrošniški kredit - varstvo potrošnika - kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - tuja valuta - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost organizacije za plačilni promet - vsebina pojasnilne dolžnosti - obseg pojasnilne dolžnosti - informirana privolitev - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - neveljavnost pogodbe - ničnost pogodbe - ničnost kot skrajna sankcija - oderuška pogodba
Za presojo zadostne informiranosti in s tem zavedanja prevzetega valutnega tveganja potrošnika ne zadošča, da so posamezne sestavine pogodbe zapisane v jasnem in razumljivem jeziku, temveč je treba upoštevati vse druge okoliščine, ki so bile banki znane oziroma bi ji morale biti znane ob sklepanju pogodbe. Vsebino pojasnilne dolžnosti je torej treba zapolniti z odgovorom na vprašanje, ali se je tožnik zavedal vseh tveganj, ki so bi bila banki ob sklepanju pogodbe znana oziroma bi ji morala biti znana. Šele če bo odgovor na to vprašanje pozitiven, je mogoče zaključiti, da je bila tožnikova odločitev o najemu kredita v tuji valuti premišljena in informirana.
bančna garancija - gradbeni podizvajalec - korupcija - rok za zastaranje odškodninske terjatve
Nikakor tako ne more glede na ugotovljeno, kdaj in kako je tožeča stranka pozivala toženo stranko k poplačilu iz sredstev zavarovanj, držati pritožbeno stališče, da tožeči stranki ni bilo znano drugega kot to, da tožena stranka sme zahtevati bančne garancije, ne pa, če jih je pridobila in ne njena zapadlost in da je vse to zvedela šele med tem postopkom, saj po prepričanju pritožbenega sodišča, če bi to res držalo, tožeča stranka ne bi pozivala tožene stranke že k vnovčitvi bančnih garancij.
Škodo, ki je nastala tožeči stranki, v okoliščinah konkretnega primera namreč predstavljajo neplačani zneski po izstavljenih situacijah, povzročitelj škode pa je tožena stranka, ki ni vnovčila bančnih garancij za poplačilo teh neplačanih terjatev s strani naročnika tožeče stranke.
Škodni dogodek je nastal najkasneje na dan izteka bančnih garancij, kar je bilo 15. 9. 2007 oziroma 31. 5. 2006 oziroma do 15. 3. 2007, ker je s tem dokončno odpadla možnost, da bi bila tožeča stranka poplačana iz bančnih garancij in ker je tožeča stranka tedaj vedela tudi za povzročitelja škode in obseg škode (vtoževana terjatev), je začel teči triletni zastaralni rok za odškodninsko terjatev 16. 9. 2007, 31. 5. 2006 in 15. 3. 2007 po 352. členu OZ.
Definicijo korupcije po 4.členu ZIntPK je razlagati tako, da je dejanje storjeno, če pride do okoriščenja storilca korupcije ali z njegovim delovanjem do okoriščenja drugega.
Kot ugotavlja pritožbeno sodišče je za obstoj korupcije odločilen dokaz konkretnega okoriščenja tistega, ki je deloval koruptivno ali tretjega, za katerega je deloval, tožeča stranka pa še v pritožbi navaja milijonska okoriščenja tožene stranke zgolj na pavšalni ravni, kar za obstoj koruptivnega ravnanja ne zadošča.
predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - dejanska škoda - pravno priznana škoda - pravno priznana nepremoženjska škoda - pravni standard neznatne škode - psihiatrično mnenje - zdravstveno stanje - osebna prizadetost - nedopusten poseg v čast in dobro ime - pravica do zasebnosti - intenzivnost bolečin - denarna odškodnina za duševne bolečine
Tožnik je sicer bil prizadet, užaljen in ponižan, kar je lahko povzročilo nespečnost, vendar zgolj to, da nekaj noči ni spal in se je počutil slabo, ne predstavlja duševnih bolečin takšne intenzitete in trajanja, ki bi utemeljevale prisojo denarne odškodnine. Ker nastanka pravno priznane škode tožnik ni izkazal, je zavrnitev zahtevka materialnopravno pravilna.
ZKP člen 101, 105, 109, 109/2, 111, 111/1, 502, 502/1, 502d. ZIZ člen 240, 270, 271.
premoženjskopravni zahtevek oškodovanca - začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka - sredstva zavarovanja - začasne odredbe - vrste začasnih odredb - zemljiški dolg - predmet zavarovanja z začasno odredbo - zemljiško pismo - prepoved odsvojitve in obremenitve zemljiškega pisma - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost razpolaganja s premoženjem - dokazno breme - predlog za izdajo začasne odredbe - konkretiziranost predloga za izdajo začasne odredbe - standard obrazloženosti
Razlog zavrnitve pritožbenih navedb glede presoje pogoja nevarnosti iz prvega odstavka 502. člena ZKP, ki jo je sodišče prve stopnje opravilo, je, da sta oškodovanca ta pogoj utemeljevala le z aktivnostmi, ki segajo predaleč v preteklost, da bi bilo iz njih lahko upravičeno sklepati na v tem trenutku obstoječo nevarnost razpolaganja s premoženjem obdolžencev in udeležencev, zaradi katere bi bila (vsaj) bistveno otežena izpolnitev premoženjskopravnega zahtevka.
Rubež s hrambo zemljiškega pisma ni dopusten način zavarovanja z začasno odredbo, ker gre že za dejanje izvršbe in ne zavarovanja. Primeroma so dopustni načini zavarovanja denarne terjatve z začasno odredbo predpisani v 271. členu ZIZ, po katerem sme sodišče v ta namen izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. V sodni praksi se je v zvezi z zemljiškim dolgom kot dopusten način zavarovanja (denarne ali nedenarne terjatve) uveljavila prepoved obremenitve ali razpolaganja z zemljiškim pismom, oz. prepoved prenosa ali zastave zemljiškega pisma.