ugotovitev vrednosti nepremičnine - kontradiktornost postopka - odgovor na pripombe
Pred izdajo izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ni vročilo prvi dolžnici izjave cenilca. Tudi ko je izdalo izpodbijani sklep ji ni hkrati vročilo izjave cenilca. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi izhaja, da je bila vsebina pisanja zgolj sklep. Če je sodišče prve stopnje menilo, da je odgovor cenilca takšen, da ga ni potrebno vročiti dolžnici v novo izjavo pred izdajo izpodbijanega sklepa, bi ga moralo vročiti z izpodbijanim sklepom, da bi ga lahko proučila. Ne zadošča, da se z odgovorom cenilca, na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje, seznani samo iz obrazložitve sklepa.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Kljub temu, da odpoved omenja, da je tožnik kupcem zaradi napačnega ravnanja z odkupljenim materialom omogočil pridobitev premoženjske koristi, v zvezi s tem ni pomembno to, da tožnik ni imel namena sebi ali komurkoli drugemu pridobiti premoženjsko korist. Bistveno je, da je tožena stranka, nato pa tudi sodišče prve stopnje, ugotovila tožnikove nepravilnosti pri ravnanju z odkupljenim materialom, pri čemer sodišče niti ni sledilo očitku iz odpovedi o tožnikovem naklepnem ravnanju, saj je v zvezi s kršitvami ugotovilo hudo malomarnost. Nerelevantna je torej pritožbena navedba, da tožena stranka ni dokazala tožnikove naklepne kršitve delovnih obveznosti.
krivdna odškodninska odgovornost - košenje trave - delo zapornika med prestajanjem kazni - odklanjanje zdravljenja - odpoved zahtevku - enostranska pisna izjava - zlom golenice - soprispevek ni podan - izvedenec gradbene stroke - izvedenec za varstvo pri delu - neustrezna delovna oprema
Neutemeljena so pritožbena izvajanja, da se je tožnik s podpisom te izjave, ki po mnenju toženke "predstavlja pisno odpoved zahtevkom ter pomeni pravno zavezujoč pravni posel", odpovedal odškodninskemu zahtevku in bi jo moral izpodbijati v roku enega leta. Omenjena izjava namreč predstavlja enostransko izjavo, ki v konkretnem primeru tožnika ne zavezuje, saj je dokazni postopek pokazal, da je dejansko stanje bilo drugačno ter je toženka oziroma njen zavarovanec odškodninsko odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala v posledici škodnega dogodka. V konkretnem primeru je potrebno upoštevati specifično situacijo, saj je tožnik v času poškodbe prestajal kazen zapora in ni mogel svobodno oditi k zdravniku, kot bi lahko šel, če bi delo opravljal pri "običajnem" delodajalcu. Dokazni postopek je pokazal, da zdravnika v zaporu ni bilo na voljo vsak dan, ampak je prihajal le občasno (dvakrat na teden, kot je izpovedal tožnik). Kot je pojasnil izvedenec v okviru dopolnitve izvedenskega mnenja, medicina poteka zdravljenja ne more predvideti z gotovostjo, zato ni mogoče argumentirano izključiti možnosti, da bi pri tožniku prišlo do vnetja in enakega poteka zdravljenja kljub (takojšnji) medicinski oskrbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00008689
ZVPSBNO člen 21. ZD člen 95, 96, 132, 145, 214, 221. ZPP člen 7, 81, 105, 180, 196, 212, 286. OZ člen 406, 407, 416.
odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku - premoženjska škoda - stvarna aktivna legitimacija - pasivna stvarna legitimacija - nesklepčnost tožbenega zahtevka - skupnost dedičev - dediščinska skupnost - dediči kot enotni in nujni sosporniki - univerzalni pravni naslednik - vsebina sklepa o dedovanju - solidarni upniki - nedeljiva terjatev - prenehanje pogodbenih obveznosti - trditveno in dokazno breme - izvršitelj oporoke
Ker je tožnica odškodnino, ki bi šla zapustniku, zahtevala zgolj zase oz. v svojo korist in ne v korist vseh dedičev oz. njihove skupnosti, niti niso bili preostali dediči vključeni kot (so)tožniki na aktivni strani oz. zajeti na pasivni strani, je treba tak tožbeni zahtevek kot nesklepčen zavrniti.
Glede na pritožbene navedbe in k pritožbi predložena dokazila je zaključek sodišča prve stopnje, da se ugovor šteje za umaknjen, preuranjen. Dolžnica namreč v pritožbi zatrjuje pravočasno plačilo sodne takse za navedeni ugovor in za to k pritožbi prilaga tudi dokazilo, iz katerega izhaja plačilo sodne takse v znesku 55,00 EUR na dan 12. 9. 2017 na podračun sodišča, določen za plačevanje sodnih taks.
ZKP člen 101, 105, 109, 109/2, 111, 111/1, 502, 502/1, 502d. ZIZ člen 240, 270, 271.
premoženjskopravni zahtevek oškodovanca - začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka - sredstva zavarovanja - začasne odredbe - vrste začasnih odredb - zemljiški dolg - predmet zavarovanja z začasno odredbo - zemljiško pismo - prepoved odsvojitve in obremenitve zemljiškega pisma - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost razpolaganja s premoženjem - dokazno breme - predlog za izdajo začasne odredbe - konkretiziranost predloga za izdajo začasne odredbe - standard obrazloženosti
Razlog zavrnitve pritožbenih navedb glede presoje pogoja nevarnosti iz prvega odstavka 502. člena ZKP, ki jo je sodišče prve stopnje opravilo, je, da sta oškodovanca ta pogoj utemeljevala le z aktivnostmi, ki segajo predaleč v preteklost, da bi bilo iz njih lahko upravičeno sklepati na v tem trenutku obstoječo nevarnost razpolaganja s premoženjem obdolžencev in udeležencev, zaradi katere bi bila (vsaj) bistveno otežena izpolnitev premoženjskopravnega zahtevka.
Rubež s hrambo zemljiškega pisma ni dopusten način zavarovanja z začasno odredbo, ker gre že za dejanje izvršbe in ne zavarovanja. Primeroma so dopustni načini zavarovanja denarne terjatve z začasno odredbo predpisani v 271. členu ZIZ, po katerem sme sodišče v ta namen izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. V sodni praksi se je v zvezi z zemljiškim dolgom kot dopusten način zavarovanja (denarne ali nedenarne terjatve) uveljavila prepoved obremenitve ali razpolaganja z zemljiškim pismom, oz. prepoved prenosa ali zastave zemljiškega pisma.
napad na čast in dobro ime - razžalitev - nepremoženjska škoda - pravica do osebnega dostojanstva - nepremoženjska škoda zaradi kršitve osebnostne pravice - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševno trpljenje oškodovanca - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - individualizacija in objektivna pogojenost odškodnine - kraj škodnega dogodka - delovno mesto
Toženka je tožnici na njenem delovnem mestu v frizerskem salonu in v prisotnosti sodelavke ter dveh strank izrekla: "Prekleta čefurka bosanska, ukradla si mi mamo in hišo."
Gre za žaljive besede, ki so tožnico razžalile, zato je upravičena do primerne denarne odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti v višini 1.000,00 EUR.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - protipravno ravnanje - škoda - materialna škoda - izgubljeni dobiček
Tožena stranka je protipravno zadrževala vozilo, ki je last tožeče stranke. Propadla je v pravdi na ugotovitev lastninske pravice, s pravnomočno delno sodbo pa ji je že bilo naloženo, da vozilo izroči. Zato je odgovorna za škodo tožeče stranke za izgubljeni dobiček, ker vozila ne more oddajati v leasing in za zmanjšanje vrednosti vozila za ta čas.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - sklep o izdaji začasne odredbe - namen zavarovanja z začasno odredbo - sredstvo zavarovanja - neprimerno sredstvo zavarovanja - prepoved razpolaganja - izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet - denarna kazen - denarno kaznovanje
V obravnavanem primeru upnik ni izkazal predmeta izvršbe oziroma zavarovanja (zatrjevanega depozita). Predlagana začasna odredba na neizkazanem dolžnikovem premoženju ne more doseči svojega namena, zaradi česar je bil predlog za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrnjen.
pravica uporabe - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - pridobitev lastninske pravice na originaren način - gradnja na tujem - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja - pravilna uporaba materialnega prava - pravna kvalifikacija dejanskega stanja - (ne)vpis v zemljiško knjigo - nedopusten poseg v lastninsko pravico
ZLNDL določa, da lastninsko pravico pridobi tisti, ki je ob uveljavitvi zakona imel pravico uporabe; ne glede na to, ali je bila le-ta v zemljiški knjigi vpisana, ali ne.
splošni in posebni zavarovalni pogoji - izguba zavarovalnih pravic - izguba zavarovalnih pravic zaradi alkoholiziranosti - vzročna zveza - višina škode - materialno procesno vodstvo
Preizkusu alkoholiziranosti se je mogoče izmakniti na različne načine. Ker ti načini v splošnih pogojih niso definirani, je sodišče tisto, ki mora upoštevajoč okoliščine vsakokratnega primera presoditi, ali je do tega res prišlo. Nobenega dvoma ne more biti, da je za takšno presojo pomembno tudi dejstvo, ali je voznik poklical policijo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010341
KZ-1 člen 245, 245/1, 245/5. ZKP člen 36, 36/2, 358, 358-3, 385, 397.
pristojnost okrajnega sodišča - nov postopek pred sodiščem prve stopnje - stvarna pristojnost - oprostitev obtožbe - pomanjkanje dokazov
Pravilna je razlaga sodišča, da je potrebno zakonsko določbo drugega odstavka 36. člena ZKP, da okrožno sodišče izvede postopek samo in izda odločbo le v primeru, če med glavno obravnavo ugotovi, da je za sojenje pristojno okrajno sodišče, tolmačiti tako, da velja to le za isto oziroma nadaljevano glavno obravnavo.
pristop k dolgu - izpolnitev obveznosti - plačilo terjatve
Res je po 432. členu OZ za pristop k dolgu, ko stopi tretji v zavezo poleg dolžnika, potrebna pogodba med upnikom in tretjim, s katero se ta upniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo terjatev od dolžnika. Čeprav je iz zapisa izjave z dne 28. 2. 2012 videti, kot da jo je toženec podal enostransko, pa ni mogoče spregledati dejstva, da je se je tožnik s to izjavo očitno strinjal. Pritožbeni pomisleki o pravni naravi toženčeve izjave z dne 28. 2. 2012 zato niso utemeljeni.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011198
ZDR člen 43, 43/1, 184.. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu delavec na sortiranju. Spornega dne je nadrejeni delavec odredil tožniku in še trem delavcem tožene stranke čiščenje zunanjega prostora - dvorišča, na katerem so se nahajale bale zmlete in stisnjene pločevine. Delo na dvorišču je nadrejeni odredil tudi delavcu, ki je med vzvratno vožnjo viličarja z dvignjenim bremenom povzročil trk in padec bale na tožnika. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je delavec uporabljal viličar v nasprotju s pravili varne uporabe in navodili proizvajalca, da tožena stranka ni organizirala dela na dvorišču tako, da bi bilo tožniku zagotovljeno varno delo, niti ni izdala pisnih obvestil in navodil oziroma delavcev ni seznanila o vrstah nevarnosti na delovnem mestu ter o varnostnih ukrepih, potrebnih za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih posledic. Zato je podana njena krivdna odškodninska odgovornost za škodo, ki jo je v zvezi z obravnavano nezgodo pri delu utrpel tožnik, s čimer se pritožbeno sodišče strinja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00009340
OZ člen 173, 179, 180, 180/1, 181, 182, 953. ZPP člen 318.
zamudna sodba - dejansko stanje - sistem afirmativne litiskontestacije - denarna odškodnina - pasivna legitimacija - zavarovanje pred odgovornostjo - izključitev odgovornosti - nepremoženjska škoda - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti očeta - nerojeni otrok - odmera višine odškodnine - premoženjska škoda - denarna renta
Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje je pravico do odškodnine za nepremoženjsko škodo iz naslova duševnih bolečin zaradi smrti očeta priznati tudi v času škodnega dogodka še nerojenemu otroku pod pogojem, da se rodi živ.
odškodnina za nepremožensko škodo - denarna odškodnina telesne bolečine - odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - tuja pomoč in nega - materialna škoda - prometna nesreča - voznik osebnega vozila - odmera odškodnine - načelo induvidualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine
Odmera odškodnine za nematerialno škodo je stvar materialnega prava. Pri njej je sodišče vezano na merila iz 179. OZ: stopnjo bolečin in njihovo trajanje, pomen prizadete dobrine in namen odškodnine. Odmera poteka na dveh ravneh - konkretni in abstraktni. Po eni strani je treba upoštevati konkretne okoliščine posameznega oškodovanca (subjektivno merilo) in mu z odškodnino nameniti pravično zadoščenje za omilitev njegovih bolečin. Po drugi strani pa je treba upoštevati tudi primere iz sodne prakse (objektivno merilo). Odškodnina mora biti namreč odmerjena tudi glede na primerjavo z odškodninami za enako škodo ter upoštevaje razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami. Načelo objektivizacije, ki odraža ustavni jamstvi o enakosti pred zakonom in o enakem varstvu pravic, je namenjeno vzpostavljanju sorazmerne enakosti med več osebami glede na težo primera.
Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 1, 3.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - škoda kot posledica obratovanja traktorja - traktor kot delovni stroj oziroma pogonsko sredstvo - pojem uporabe vozila - običajna raba stvari
Vendar pa je pri tem potrebno upoštevati namen avtomobilskih zavarovanj, za katera je bistveno, da gre za zavarovanja vozil v funkciji prevoznega sredstva, kar izrecno navaja sodba Sodišča Evropske unije C-514/16, z dne 28. 11. 2017, po kateri pojem "uporaba vozil" zajema vsakršno uporabo vozila kot prevoznega sredstva. Po navedeni sodbi pojem "uporaba vozil" ne zajema primera, v katerem je bil poljedelski traktor udeležen v nesreči, pri čemer v trenutku, ko se je ta nesreča zgodila, njegova glavna funkcija ni bila funkcija prevoznega sredstva, ampak je kot delovni stroj proizvajal pogonsko silo, potrebno za poganjanje črpalke za škropljenje herbicida.
ZDR-1 člen 10, 10/6, 89, 89/1, 89/1-1, 112, 112/1, 170.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - član sveta delavcev
V 1. odstavku 112. člena ZDR-1 je določeno, da delodajalec članu sveta delavcev ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi brez soglasja sveta delavcev. Obveznost delodajalca za pridobitev takega soglasja je določena tudi v primeru odpovedi iz poslovnega razloga, razen če član sveta delavcev odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev pri delodajalcu. Navedeno pomeni, da bi toženka soglasje potrebovala, če bi tožnik odklonil ponujeno ustrezno zaposlitev. Glede na to, da je prvostopno sodišče ugotovilo, da je bila odpoved podana iz poslovnega razloga, da je toženka istočasno ponudila tožniku v podpis drugo zaposlitev za ustrezno delovno mesto in da je tožnik ponujeno zaposlitev sprejel, je pravilen zaključek, da soglasje sveta delavcev ni bilo potrebno.
Zaradi prenosa del na druga delovna mesta je bilo delovno mesto tožnikov ukinjeno, ker je prenehala potreba po delu tožnikov pod pogoji pogodbe o zaposlitvi. Toženka je spremenila pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, ukinila delovno mesto voznik reševalec, na novo pa (med drugim) sistemizirala delovno mesto voznik reševalec II. Pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto je ponudila tudi tožnikoma. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je toženka tožnikoma zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi prenehanja potrebe po delu tožnikov pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi iz ekonomskih, organizacijskih, strukturnih in tem podobnih razlogov, skladno s 1. alinejo 1. odstavka 89. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 4, 13, 13/2, 17, 17/4, 18, 118, 200, 200/1.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 29 o prisilnem ali obveznem delu člen 2, 4, 5.
Status samozaposlenih in status delavca v delovnem razmerju se ne izključujeta. Tudi v primeru, če samozaposleni opravlja delo na podlagi pogodb civilnega prava, pri čemer obstajajo elementi delovnega razmerja, velja določba 13. člena ZDR-1 (oziroma ustrezno enaka določba ZDR) o domnevi delovnega razmerja v primeru obstoja elementov delovnega razmerja.
Med elementi delovnega razmerja, ki so opredeljeni v 4. členu ZDR (prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca, delo za plačilo, osebno delo, nepretrgano opravljanje dela, delo po navodilih in nadzorom delodajalca), razen izjemoma, ni odločilna volja za sklenitev takšnega razmerja, temveč je v zvezi z voljo delavca odločilna le prostovoljna vključitev v organizirani delovni proces delodajalca, kar pomeni da delavec dela v organizacijsko opredeljenem in urejenem delovnem procesu, kakor je tožnica pri toženi stranki.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00009811
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2, 6, 6/1. OZ člen 86, 86/1, 86/2, 112, 112/2, 112/4, 119. ZVPot člen 21, 22, 22/2, 23.
potrošniška kreditna pogodba - potrošniški kredit - varstvo potrošnika - kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - tuja valuta - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost organizacije za plačilni promet - vsebina pojasnilne dolžnosti - obseg pojasnilne dolžnosti - informirana privolitev - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - neveljavnost pogodbe - ničnost pogodbe - ničnost kot skrajna sankcija - oderuška pogodba
Za presojo zadostne informiranosti in s tem zavedanja prevzetega valutnega tveganja potrošnika ne zadošča, da so posamezne sestavine pogodbe zapisane v jasnem in razumljivem jeziku, temveč je treba upoštevati vse druge okoliščine, ki so bile banki znane oziroma bi ji morale biti znane ob sklepanju pogodbe. Vsebino pojasnilne dolžnosti je torej treba zapolniti z odgovorom na vprašanje, ali se je tožnik zavedal vseh tveganj, ki so bi bila banki ob sklepanju pogodbe znana oziroma bi ji morala biti znana. Šele če bo odgovor na to vprašanje pozitiven, je mogoče zaključiti, da je bila tožnikova odločitev o najemu kredita v tuji valuti premišljena in informirana.