CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00008609
OZ člen 179. URS člen 34, 35, 39.
svoboda izražanja - okrnitev osebnostnih pravic - poseg v čast in dobro ime - kolizija ustavnih pravic - povrnitev nepremoženjske škode
Gre za stil pisanja, ki sicer vnaša določeno stopnjo pretiravanja in dramatičnosti, a sam po sebi tudi po prepričanju pritožbenega sodišča objektivno ni žaljiv. Informacije o tem, da je tožničino finančno stanje dobro, so bile v tistem času še del zanimanja javnosti, saj je tožnica v letu 2010 iz svojega položaja odstopila ravno zaradi namigovanj, da si je kot visoka uradnica uspela pridobiti določene finančne ugodnosti, do katerih drugi državljani niso imeli dostopa.
nepravdni postopek ureditve meje - sodna poravnava - dogovor strank - stroški postopka - skupni stroški postopka - sklep o stroških postopka
Udeleženci postopka so na naroku sklenili sodno poravnavo, s katero so se dogovorili glede poteka meje med parcelami ter da bodo skupne stroške postopka nosili udeleženci vsak v skladu z dolžino svoje meje, da so skupni stroški postopka taksa za predlog, stroški izvedenca in stroški zunanjega poslovanja sodišča in da bo o skupnih stroških postopka izdalo sodišče poseben sklep. Poravnavo sta podpisala tudi pooblaščenca, ki ju je četrti nasprotni udeleženec pisno pooblastil, da ga zaradi zdravstvenih razlogov zastopata v postopku. Sodišče je torej sklep izdalo skladno z dogovorom strank postopka v sodni poravnavi.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delovanje njenih organov - objektivna odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje je odškodninsko odgovornost tožene stranke presojalo upoštevaje določila 22. in 26. člena Ustave RS, 6. člena EKČP, določil ZVPSBNO in OZ, torej na temelju krivdne odgovornosti tožene stranke za delo njenega organa, kar je pravilno tudi po stališču pritožbenega sodišča. Pritožbeno stališče tožeče stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje odločati neposredno v skladu s 26. členom Ustave RS, ki da določa objektivno odgovornost države brez uporabe OZ, je zmotno. 26. člen Ustave RS se nanaša le na odškodninsko odgovornost za protipravno izvajanje oblasti. Iz določbe izhaja, da je podlaga odgovornosti protipravno ravnanje državnega organa in sicer ravnanje pri delu ali v zvezi z delom, to je izvrševanjem oblasti, katerega posledica je nastanek škode. 26. člen Ustave RS je sicer pravna podlaga odškodninske odgovornosti države, določa protipravnost ravnanja, ki pomeni objektivno protipravnost (nasprotje s pravom), vendar ne zadošča za celovito obravnavo škodnega dogodka (vprašanja pravno priznane škode, vzročnosti, obsega škode …) zato je potrebno uporabiti splošna pravila odškodninskega prava ko ta določa OZ. Tožeča stranka se neutemeljeno sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča US 29984 oziroma Up-695/2011 z dne 10. 1. 2013, ker ta ne določa, da v primeru protipravnega ravnanja državnega organa ni potrebno dokazovati odškodninske odgovornosti po določilih OZ, kot to zatrjuje tožeča stranka. Z navedeno odločbo je Ustavno sodišče koncept odgovornosti države, ki izhaja iz protipravnega ravnanja konkretne osebe v državni službi, spremenilo v smislu, da lahko država na podlagi 26. člena Ustave odgovarja tudi tedaj, kadar protipravnega ravnanja ni mogoče pripisati konkretni osebi oziroma organu, ampak državnemu aparatu v celoti (gre za t.i. razosebljanje odškodninske odgovornosti države).
krivdna odškodninska odgovornost - košenje trave - delo zapornika med prestajanjem kazni - odklanjanje zdravljenja - odpoved zahtevku - enostranska pisna izjava - zlom golenice - soprispevek ni podan - izvedenec gradbene stroke - izvedenec za varstvo pri delu - neustrezna delovna oprema
Neutemeljena so pritožbena izvajanja, da se je tožnik s podpisom te izjave, ki po mnenju toženke "predstavlja pisno odpoved zahtevkom ter pomeni pravno zavezujoč pravni posel", odpovedal odškodninskemu zahtevku in bi jo moral izpodbijati v roku enega leta. Omenjena izjava namreč predstavlja enostransko izjavo, ki v konkretnem primeru tožnika ne zavezuje, saj je dokazni postopek pokazal, da je dejansko stanje bilo drugačno ter je toženka oziroma njen zavarovanec odškodninsko odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala v posledici škodnega dogodka. V konkretnem primeru je potrebno upoštevati specifično situacijo, saj je tožnik v času poškodbe prestajal kazen zapora in ni mogel svobodno oditi k zdravniku, kot bi lahko šel, če bi delo opravljal pri "običajnem" delodajalcu. Dokazni postopek je pokazal, da zdravnika v zaporu ni bilo na voljo vsak dan, ampak je prihajal le občasno (dvakrat na teden, kot je izpovedal tožnik). Kot je pojasnil izvedenec v okviru dopolnitve izvedenskega mnenja, medicina poteka zdravljenja ne more predvideti z gotovostjo, zato ni mogoče argumentirano izključiti možnosti, da bi pri tožniku prišlo do vnetja in enakega poteka zdravljenja kljub (takojšnji) medicinski oskrbi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00010046
ZVZD-1 člen 5, 5/2.. ZDR člen 184, 184/1.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v obravnavani zadevi podana (krivdna) odškodninska odgovornost drugotožene stranke. To je utemeljilo z ugotovitvami, da drugotožena stranka tožnici ni zagotovila ustrezne delovne obutve, ki bi lahko preprečila ali vsaj omilila nastanek škode, da ji ni zagotovila dela s tehnično brezhibnim delovnim strojem, da ji ni omogočila opravljanja izpita iz varnosti pri delu, da je ni poučila o pravilnem in varnem delu z viličarjem, ter da dela ni organizirala tako, da bi bila na delovnem mestu ves čas prisotna oseba, ki bi nadzirala način dela delavcev in strojev. S temi ravnanji je kršila določbo drugega odstavka 5. člena ZVZD-1, v skladu s katero je bila dolžna izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev in ustrezno organiziranostjo.
Glede na pritožbene navedbe in k pritožbi predložena dokazila je zaključek sodišča prve stopnje, da se ugovor šteje za umaknjen, preuranjen. Dolžnica namreč v pritožbi zatrjuje pravočasno plačilo sodne takse za navedeni ugovor in za to k pritožbi prilaga tudi dokazilo, iz katerega izhaja plačilo sodne takse v znesku 55,00 EUR na dan 12. 9. 2017 na podračun sodišča, določen za plačevanje sodnih taks.
ZKP člen 101, 105, 109, 109/2, 111, 111/1, 502, 502/1, 502d. ZIZ člen 240, 270, 271.
premoženjskopravni zahtevek oškodovanca - začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka - sredstva zavarovanja - začasne odredbe - vrste začasnih odredb - zemljiški dolg - predmet zavarovanja z začasno odredbo - zemljiško pismo - prepoved odsvojitve in obremenitve zemljiškega pisma - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost razpolaganja s premoženjem - dokazno breme - predlog za izdajo začasne odredbe - konkretiziranost predloga za izdajo začasne odredbe - standard obrazloženosti
Razlog zavrnitve pritožbenih navedb glede presoje pogoja nevarnosti iz prvega odstavka 502. člena ZKP, ki jo je sodišče prve stopnje opravilo, je, da sta oškodovanca ta pogoj utemeljevala le z aktivnostmi, ki segajo predaleč v preteklost, da bi bilo iz njih lahko upravičeno sklepati na v tem trenutku obstoječo nevarnost razpolaganja s premoženjem obdolžencev in udeležencev, zaradi katere bi bila (vsaj) bistveno otežena izpolnitev premoženjskopravnega zahtevka.
Rubež s hrambo zemljiškega pisma ni dopusten način zavarovanja z začasno odredbo, ker gre že za dejanje izvršbe in ne zavarovanja. Primeroma so dopustni načini zavarovanja denarne terjatve z začasno odredbo predpisani v 271. členu ZIZ, po katerem sme sodišče v ta namen izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. V sodni praksi se je v zvezi z zemljiškim dolgom kot dopusten način zavarovanja (denarne ali nedenarne terjatve) uveljavila prepoved obremenitve ali razpolaganja z zemljiškim pismom, oz. prepoved prenosa ali zastave zemljiškega pisma.
obročno plačilo sodne takse - rok za plačilo - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Rok za plačilo sodne takse je izpolnitveni - paricijski rok. Če je vloženo pravno sredstvo se šteje, da paricijski rok, torej rok za plačilo sodne takse še ni začel teči, ker je začetek njegovega teka vezan na pravnomočnost sodne odločbe.
navedba dolžnika v predlogu za izvršbo - napačna oznaka stranke - obveznosti samostojnega podjetnika - izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra
Dolžnik je zanikal povezavo s sklicevanjem na datum izdaje verodostojne listine, ki je res časovno poznejši od datuma izbrisa iz poslovnega registra, vendar ta ni bistven. Sodišče prve stopnje se je pri sklepanju na povezavo pravilno oprlo na trenutek nastanka v verodostojni listini navedenih obveznosti, za katere je ugotovilo, da izhajajo iz časa poslovanja dolžnika kot samostojnega podjetnika.
neposlovna odškodninska odgovornost - zastaranje odškodninske terjatve - zastaralni rok - subjektivni zastaralni rok - objektivni zastaralni rok - prekinitev zastaranja - začetek stečajnega postopka - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - obrnjeno dokazno breme - krivda
Toženec si je brez pravne podlage nakazal denar gospodarske družbe ter ga izročil tretjim. Ravnal je protipravno, v postopku pa ni uspel dokazati, da je to storil brez svoje krivde. Gospodarski družbi zato odškodninsko odgovarja za prenakazani znesek.
pogodba o opravljanju računovodskih storitev - ustna sklenitev pogodbe - soglasje volj o bistvenih sestavinah pogodbe - nastanek obveznosti - izstavitev računa - ugovor zastaranja
Pogodba o opravi računovodskih in drugih storitev je bila veljavno sklenjena že na podlagi ustnega soglasja volj strank, zato ni potrebe, da o tem obstaja kakšen pisni dokaz. Račun oziroma izstavitev računa ni pogoj za nastanek obveznosti. Bistveno je, da obstoji temelj terjatve oziroma zahtevka.
obnova postopka - nedovoljenost predloga za obnovo postopka - upravičen predlagatelj obnove postopka - obvezno zastopanje po odvetniku - stranka ali njen zakoniti zastopnik ima pravniški državni izpit
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo. Po 86. členu ZPP lahko predlog za obnovo v strankinem imenu vloži le njen pooblaščanec, ki je odvetnik, sama stranka ali njen zakoniti zastopnik pa le tedaj, če izkažeta, da imata opravljen pravniški državni izpit. Tega pogoja tožnikova mati, ki je v tožnikovem imenu predlagala obnovo, ne izpolnjuje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ocenilo, da predlog ni dopusten in da tožnik ni upravičen do njegovega vsebinskega obravnavanja.
ZDR-1 člen 126, 128, 129, 131.. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (2011) člen 59, 61.
plača - regres za letni dopust - nadurno delo - dodatek za nadurno delo - dodatek za delo v nedeljo - dodatek za delovno dobo
Tožena stranka zakonsko obveznih evidenc o delovnem času delavca ni vodila oziroma, jih sodišču ni predložila. Dokazno breme o številu opravljenih ur je na tožnici, ki je predlagala ustrezne dokaze, vključno s svojo izpovedjo, na podlagi izvedenih dokazov, ki jih tožena stranka ni uspela ovreči le s pavšalnimi trditvami o kompenzaciji, brez konkretnih podatkov o opravljenem delu in delovnem času, pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo obseg opravljenega nadurnega dela v spornem obdobju, ki ga tožena stranka tožnici ni plačala.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se dodatek za delo ob nedeljah in dodatek za delo preko polnega delovnega časa ne izključujeta.
prekoračitev tožbenega zahtevka - odločitev o pravdnih stroških - vrednost spornega predmeta
Pri odmeri stroškov je sodišče prve stopnje pravilno določilo vrednost spornega predmeta, upoštevajoč seštevek denarnih terjatev, ki je predmet tožbenega zahtevka.
ZDR-1 člen 74, 89, 89/1, 89/1-1.. OZ člen 59, 60, 60/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - individualna pogodba o zaposlitvi - vodilni delavec
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka tožniku utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožena stranka je odpoved podala zato, ker se je v oktobru 2015 na podlagi poslovnih izidov v 2015 odločila racionalizirati stroške poslovanja in je sprejela odločitev o ukinitvi nepotrebnih delovnih mest. Nato je tudi formalno ukinila delovno mesto vodja logistike. Kljub prenehanju delovnega razmerja na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, se tožnik zavzema za pravice po pogodbi o zaposlitvi, ki pa niso vezane na takšno prenehanje delovnega razmerja, ampak na odpoklic, do katerega pa ni prišlo.
stvarna služnost - opis prostorskih meja stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - stvarna služnost hoje in vožnje - priposestvovalna doba - prepoved vznemirjanja
ZZK-1 v 19. členu določa, da se morajo pri poteku služnostne poti po delu nepremičnine prostorske meje služnosti natančno opisati. Toda to ne pomeni, da mora biti potek služnostne poti določen z navedbo posameznih točk in razdaljami med njimi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011198
ZDR člen 43, 43/1, 184.. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu delavec na sortiranju. Spornega dne je nadrejeni delavec odredil tožniku in še trem delavcem tožene stranke čiščenje zunanjega prostora - dvorišča, na katerem so se nahajale bale zmlete in stisnjene pločevine. Delo na dvorišču je nadrejeni odredil tudi delavcu, ki je med vzvratno vožnjo viličarja z dvignjenim bremenom povzročil trk in padec bale na tožnika. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je delavec uporabljal viličar v nasprotju s pravili varne uporabe in navodili proizvajalca, da tožena stranka ni organizirala dela na dvorišču tako, da bi bilo tožniku zagotovljeno varno delo, niti ni izdala pisnih obvestil in navodil oziroma delavcev ni seznanila o vrstah nevarnosti na delovnem mestu ter o varnostnih ukrepih, potrebnih za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih posledic. Zato je podana njena krivdna odškodninska odgovornost za škodo, ki jo je v zvezi z obravnavano nezgodo pri delu utrpel tožnik, s čimer se pritožbeno sodišče strinja.
ZP-1 člen 19a, 19a/2, 202c, 202c/3. ZUPJS člen 10, 10/2. ZZZDR-UPB1 člen 123. ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 27.
nadomestitev globe z delom v splošno korist - lastni dohodek družine - povprečen mesečni dohodek na družinskega člana - družinski člani - lastno gospodinjstvo - dolžnost preživljanja polnoletnih otrok - premoženje prosilca in družinskih članov
Ker so glede na 123. člen ZZZDR starši dolžni preživljati svoje otroke tudi po polnoletnosti do dopolnjenega 26. leta starosti, pod pogojem, da se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, storilka pa je po podatkih v spisu dopolnila šele 20 let in je po lastnih navedbah študentka, pri čemer iz spisovnega gradiva izhaja tudi, da prejema državno štipendijo, je sodišče glede na zgoraj pojasnjeno pri presoji upravičenosti do nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist dolžno upoštevati tudi dohodke in premoženje storilkinih staršev, ne glede na to, ali storilka prebiva v lastnem gospodinjstvu. Zato tudi naknadna registracija lastnega gospodinjstva, ki ga je storilka zatrjevala obrazloženo šele v pritožbi, na tako odločitev v predmetni zadevi nima nobenega vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013469
ZNPosr člen 2, 2-3, 13, 26. OZ člen 15, 45, 86, 119, 324. ZPP člen 7, 212.
nepremičninsko posredovanje - provizija za nepremičninsko posredovanje - ničnost pogodbe - razlogi za ničnost - upoštevanje ničnosti po uradni dolžnosti - trditveno in dokazno breme - trditve in dokazi - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev - prekoračitev trditvene podlage - grožnja - utemeljen strah - prenovitev (novacija) - oderuška pogodba - materialno procesno vodstvo
Tožeča stranka ni zatrjevala, da bi se stranki pred sklenitvijo Sporazuma strinjali, naj dotedanja obveznost ugasne, tožena stranka pa je trdila prav nasprotno, da je namreč Sporazumu nasprotovala prav zato, ker sta stranki že imeli sklenjeno Pogodbo. Če pa stranki nista izrazili namena, naj dotedanja obveznost ugasne, ko sta ustvarjali novo, potem prejšnja obveznost ne preneha, temveč obstaja še naprej poleg nove (324. člen OZ). Zato višje sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da Pogodba s potekom časa ni prenehala in je predstavljala veljavno podlago za plačilo provizije toženi stranki.
Ne glede na to, da na ničnost sicer sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pri tem vezano na trditve pravdne stranke. To pomeni, da jo mora sodišče upoštevati (četudi se zainteresirana oseba nanjo sploh ne sklicuje), a le, če stranka navede pravno relevantna dejstva, ki tvorijo podlago za zatrjevano ničnost. Zato višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje prekoračilo trditveno podlago tožene stranke, ko je ugotovilo, da pri podpisu Sporazuma ni bilo prave in resnične volje druge tožene stranke, zaradi česar je Sporazum ničen. Tožena stranka o takih pravno odločilnih dejstvih ni podala nobenih trditev.
45. člen OZ določa, da mora iti za nedopustno grožnjo, s katero je bil povzročen pri drugi stranki utemeljen strah, ta pa se šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega. Zgolj strah pred uveljavljanjem svojih pravic v sodnem postopku, torej da bi morala tožena stranka v sodnem sporu uveljavljati plačilo na podlagi Pogodbe, pa ne more biti razlog za uspešno uveljavljanje neveljavnosti podpisanega Sporazuma.
Manjkajoče trditvene podlage tožene stranke ni mogoče nadomestiti z dokazi. Dokazni predlog služi zgolj v potrditev trditvenih navedb in ne sme biti podan z namenom njihovega nadomeščanja.