ZDR-1 člen 10, 10/6, 89, 89/1, 89/1-1, 112, 112/1, 170.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - član sveta delavcev
V 1. odstavku 112. člena ZDR-1 je določeno, da delodajalec članu sveta delavcev ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi brez soglasja sveta delavcev. Obveznost delodajalca za pridobitev takega soglasja je določena tudi v primeru odpovedi iz poslovnega razloga, razen če član sveta delavcev odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev pri delodajalcu. Navedeno pomeni, da bi toženka soglasje potrebovala, če bi tožnik odklonil ponujeno ustrezno zaposlitev. Glede na to, da je prvostopno sodišče ugotovilo, da je bila odpoved podana iz poslovnega razloga, da je toženka istočasno ponudila tožniku v podpis drugo zaposlitev za ustrezno delovno mesto in da je tožnik ponujeno zaposlitev sprejel, je pravilen zaključek, da soglasje sveta delavcev ni bilo potrebno.
Zaradi prenosa del na druga delovna mesta je bilo delovno mesto tožnikov ukinjeno, ker je prenehala potreba po delu tožnikov pod pogoji pogodbe o zaposlitvi. Toženka je spremenila pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, ukinila delovno mesto voznik reševalec, na novo pa (med drugim) sistemizirala delovno mesto voznik reševalec II. Pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto je ponudila tudi tožnikoma. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je toženka tožnikoma zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi prenehanja potrebe po delu tožnikov pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi iz ekonomskih, organizacijskih, strukturnih in tem podobnih razlogov, skladno s 1. alinejo 1. odstavka 89. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 4, 13, 13/2, 17, 17/4, 18, 118, 200, 200/1.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 29 o prisilnem ali obveznem delu člen 2, 4, 5.
Status samozaposlenih in status delavca v delovnem razmerju se ne izključujeta. Tudi v primeru, če samozaposleni opravlja delo na podlagi pogodb civilnega prava, pri čemer obstajajo elementi delovnega razmerja, velja določba 13. člena ZDR-1 (oziroma ustrezno enaka določba ZDR) o domnevi delovnega razmerja v primeru obstoja elementov delovnega razmerja.
Med elementi delovnega razmerja, ki so opredeljeni v 4. členu ZDR (prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca, delo za plačilo, osebno delo, nepretrgano opravljanje dela, delo po navodilih in nadzorom delodajalca), razen izjemoma, ni odločilna volja za sklenitev takšnega razmerja, temveč je v zvezi z voljo delavca odločilna le prostovoljna vključitev v organizirani delovni proces delodajalca, kar pomeni da delavec dela v organizacijsko opredeljenem in urejenem delovnem procesu, kakor je tožnica pri toženi stranki.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011198
ZDR člen 43, 43/1, 184.. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu delavec na sortiranju. Spornega dne je nadrejeni delavec odredil tožniku in še trem delavcem tožene stranke čiščenje zunanjega prostora - dvorišča, na katerem so se nahajale bale zmlete in stisnjene pločevine. Delo na dvorišču je nadrejeni odredil tudi delavcu, ki je med vzvratno vožnjo viličarja z dvignjenim bremenom povzročil trk in padec bale na tožnika. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je delavec uporabljal viličar v nasprotju s pravili varne uporabe in navodili proizvajalca, da tožena stranka ni organizirala dela na dvorišču tako, da bi bilo tožniku zagotovljeno varno delo, niti ni izdala pisnih obvestil in navodil oziroma delavcev ni seznanila o vrstah nevarnosti na delovnem mestu ter o varnostnih ukrepih, potrebnih za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih posledic. Zato je podana njena krivdna odškodninska odgovornost za škodo, ki jo je v zvezi z obravnavano nezgodo pri delu utrpel tožnik, s čimer se pritožbeno sodišče strinja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00009530
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 317, 317/1, 354, 354/1, 364, 364/1, 365, 365/1, 372, 410.
kaznivo dejanje grožnje - prekoračitev obtožbe - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - očitna pisna pomota - izvirnik sodbe - neujemanje pisno izdelane sodbe z izvirnikom - popravni sklep - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - dokazna ocena - kriva izpovedba prič
V zvezi s pritožbenimi trditvami, da iz izreka napadene sodbe izhaja besedna zveza "plačali smo u za tebe", pa pritožbeno sodišče dodaja, da gre za očitno pisno pomoto, ki jo je mogoče odpraviti po prvem odstavku 365. člena ZKP, kar stori predsednik senata sodišča prve stopnje s posebnim sklepom na zahtevo strank ali po uradni dolžnosti. Da gre za pomoto in ne kaj drugega je namreč jasno razvidno iz samega izreka razglašene sodbe, iz katerega izhaja besedna zveza "plačali smo umor za tebe" (l. št. 153 spisa), prvi odstavek 317. člena ZKP pa jasno določa, da se za izvirnik sodbe šteje izrek sodbe v zapisniku o glavni obravnavi. Ker se mora pisno izdelana sodba popolnoma ujemati s sodbo, ki je bila razglašena (prvi odstavek 364. člena ZKP), bo moralo prvostopno sodišče odpraviti neskladje med razglašeno (torej izvirnikom) in pisno izdelano sodbo z izdajo popravnega sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00009173
ZNP člen 12, 15, 37. ZPP člen 22, 22/1, 22/2. ZZZDR člen 106. ZPND člen 19, 19/3.
sprememba stikov - režim stikov - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - krajevna pristojnost - splošna krajevna pristojnost - posebne okoliščine primera - ugovor krajevne nepristojnosti - otrokova korist
Ne drži, da posebne okoliščine primera - že pridobljeno mnenje izvedenca in seznanjenost lokalnega CSD z družinsko problematiko, ki jih navaja sodišče, narekujejo pristojnost ptujskega sodišča, saj naša ureditev ne pozna pristojnosti po načelu ekonomičnosti oziroma po načelu koristi otroka.
stvarna služnost - opis prostorskih meja stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - stvarna služnost hoje in vožnje - priposestvovalna doba - prepoved vznemirjanja
ZZK-1 v 19. členu določa, da se morajo pri poteku služnostne poti po delu nepremičnine prostorske meje služnosti natančno opisati. Toda to ne pomeni, da mora biti potek služnostne poti določen z navedbo posameznih točk in razdaljami med njimi.
ZDR-1 člen 126, 128, 129, 131.. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (2011) člen 59, 61.
plača - regres za letni dopust - nadurno delo - dodatek za nadurno delo - dodatek za delo v nedeljo - dodatek za delovno dobo
Tožena stranka zakonsko obveznih evidenc o delovnem času delavca ni vodila oziroma, jih sodišču ni predložila. Dokazno breme o številu opravljenih ur je na tožnici, ki je predlagala ustrezne dokaze, vključno s svojo izpovedjo, na podlagi izvedenih dokazov, ki jih tožena stranka ni uspela ovreči le s pavšalnimi trditvami o kompenzaciji, brez konkretnih podatkov o opravljenem delu in delovnem času, pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo obseg opravljenega nadurnega dela v spornem obdobju, ki ga tožena stranka tožnici ni plačala.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se dodatek za delo ob nedeljah in dodatek za delo preko polnega delovnega časa ne izključujeta.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - kontradiktornost postopka - odgovor na pripombe
Pred izdajo izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ni vročilo prvi dolžnici izjave cenilca. Tudi ko je izdalo izpodbijani sklep ji ni hkrati vročilo izjave cenilca. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi izhaja, da je bila vsebina pisanja zgolj sklep. Če je sodišče prve stopnje menilo, da je odgovor cenilca takšen, da ga ni potrebno vročiti dolžnici v novo izjavo pred izdajo izpodbijanega sklepa, bi ga moralo vročiti z izpodbijanim sklepom, da bi ga lahko proučila. Ne zadošča, da se z odgovorom cenilca, na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje, seznani samo iz obrazložitve sklepa.
prekoračitev tožbenega zahtevka - odločitev o pravdnih stroških - vrednost spornega predmeta
Pri odmeri stroškov je sodišče prve stopnje pravilno določilo vrednost spornega predmeta, upoštevajoč seštevek denarnih terjatev, ki je predmet tožbenega zahtevka.
Dokazno breme glede tega, da so bile ure dela plačane, je na tožencu kot delodajalcu, ne na tožniku. Delodajalec je tisti, ki za delavca izvaja obračune plač in posledično tudi razpolaga s podatki in listinami za dokazovanje plačila. Toženec zgolj s svojo izpovedjo, brez drugih dokaznih predlogov v smeri dokazovanja gotovinskih izplačil tožniku, pri dokazovanju tega po pravilnem stališču sodišča prve stopnje ni bil uspešen.
postopek po ZVEtL - vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - namen ZVEtL - spor o lastninski pravici - prekinitev nepravdnega postopka - zakonska domneva - bolj verjetna pravica - izpodbojna domneva o obstoju močnejše pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi pogodbe - veriga pravnih poslov, ki izkazujejo prenos - sklep o dedovanju - pridobitev lastninske pravice z dedovanjem - uveljavljanje pravice v pravdi
V postopku po ZVEtL je bolj verjetno, da pripada sporni del stavbe nasprotnemu udeleženecu, ki je izkazal njegovo pridobitev z verigo pravnih naslovov.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - deklaratorni učinek sklepa - delitev zapuščine v zapuščinskem postopku - izvršitev odločbe
Izrek sklepa o dedovanju ne vsebuje dajatvenega dela o tem, kdo, koliko, kdaj in na kakšen način poteka izplačilo posameznim dedičem njihovih dednih deležev v primeru, kadar so v zapuščini denarna sredstva. Realizacija pravic dedičev v konkretni zapuščinski zadevi ni stvar zapuščinskega sodišča, o delitvi zapuščine sodišče v tem postopku ne odloča.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Kljub temu, da odpoved omenja, da je tožnik kupcem zaradi napačnega ravnanja z odkupljenim materialom omogočil pridobitev premoženjske koristi, v zvezi s tem ni pomembno to, da tožnik ni imel namena sebi ali komurkoli drugemu pridobiti premoženjsko korist. Bistveno je, da je tožena stranka, nato pa tudi sodišče prve stopnje, ugotovila tožnikove nepravilnosti pri ravnanju z odkupljenim materialom, pri čemer sodišče niti ni sledilo očitku iz odpovedi o tožnikovem naklepnem ravnanju, saj je v zvezi s kršitvami ugotovilo hudo malomarnost. Nerelevantna je torej pritožbena navedba, da tožena stranka ni dokazala tožnikove naklepne kršitve delovnih obveznosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010341
KZ-1 člen 245, 245/1, 245/5. ZKP člen 36, 36/2, 358, 358-3, 385, 397.
pristojnost okrajnega sodišča - nov postopek pred sodiščem prve stopnje - stvarna pristojnost - oprostitev obtožbe - pomanjkanje dokazov
Pravilna je razlaga sodišča, da je potrebno zakonsko določbo drugega odstavka 36. člena ZKP, da okrožno sodišče izvede postopek samo in izda odločbo le v primeru, če med glavno obravnavo ugotovi, da je za sojenje pristojno okrajno sodišče, tolmačiti tako, da velja to le za isto oziroma nadaljevano glavno obravnavo.
Do škodnega dogodka je prišlo, ker je delavec samovoljno odšel v gozd na potrebo, čeprav je imel zagotovljeno možnost uporabe sanitarij na Železniški postaji, posledično pa ni podana odškodninska odgovornost njegovega delodajalca.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - javni zavod - dejavnost vzgoje in izobraževanja
Sodišče prve stopnje tudi v novem sojenju pri presoji očitanih kršitev ni upoštevalo okoliščine, da je treba težo kršitve delovnih obveznosti presojati predvsem z vidika delovnega okolja, v katerem so bile storjene.Tožena stranka je javni zavod, ustanovljen za varstvo, vzgojo in izobraževanje predšolskih otrok, za presojo očitanih ravnanj pa je ključno, da zaposleni pri toženi stranki izvajajo vzgojni proces.
ZST-1 člen 11, 11/1. ZST-1C člen 26, 29. ZUPJS člen 10, 10/2, 17, 17/2.
oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev plačila sodne takse otroka - premoženjsko stanje prosilca - premoženjsko stanje staršev - materialni položaj
Plačilo sodnih taks sodi v preživninsko obveznost staršev. Ker mladoletne otroke zastopajo starši, je razumljivo, da so dolžni kriti s tem povezane stroške, kot so sodne takse, prvenstveno iz otrokovega premoženja, če to ne zadošča, pa iz lastnega premoženja.
ZD člen 128, 128/1, 210, 212, 213, 213/1.. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1.. SPZ člen 11.
zapuščinski postopek - prekinitev postopka - napotitev na pravdo - sporna dejstva glede obsega zapuščine - skupno premoženje - manj verjetna pravica - zemljiškoknjižno stanje - denarna socialna pomoč - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč
Med dediči ter Republiko Slovenijo je spor o višini pomoči, ki jo je zapustnik prejel oziroma vrednosti, ki bi jo bilo treba izločiti. Gre za razmerje, ki ni dednopravne narave, o tem je treba odločiti v pravdi. Republika Slovenija je izkazala z listinami, v katerem obdobju in v kolikšnih zneskih je izplačevala denarno socialno pomoč, dedinja pa je podala le gole navedbe, s katerimi je to dejstvo zanikala. Njena pravica oziroma pravica sodedičev je manj verjetna.
lastninjenje stanovanj - predlog za vpis v zemljiško knjigo - privatizacija stanovanj po SZ - nepremičnina v zasebni lasti
Neutemeljeno je sklicevanje pritožbe na določbo 6. člena ZPPLPS. Določbe SZ o lastninjenju iz 111. do 116. člena SZ so pri stanovanjih pomenile spremembo pravice uporabe v okviru družbene lastnine v lastninsko pravico, členi 117 in naslednji - do 133. člena SZ, pa so urejali privatizacijo stanovanj. Gre torej za premik iz družbenolastninskega v lastninski režim. Zato tudi ni bilo odločilno vprašanje, katera od nekdanjih družbenih pravnih oseb je dejansko lastnik stanovanja. Določba 6. člena ZPPLPS je varovala kupce, ki so stanovanja pridobili v dobri veri od družbenopravne osebe. Na domnevo iz 6. člena ZPPLPS (ki jo je treba ozko razlagati) se torej lahko sklicujejo le tisti kupci stanovanj po privatizacijskih določbah SZ, ki so stanovanje kupili od družbeno pravne osebe (in je bila v zemljiški knjigi vpisana družbena lastnina). V konkretnem primeru pa je šlo za nepremičnino, ki je bila že v času uveljavitve SZ in času sklenitve pogodbe, sklenjene na podlagi 117. člena SZ v letu 1992, last tretjega, fizične osebe, torej v zasebni lasti.