IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL00008750
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/11. ZIKS-1 člen 13, 13/3, 13/5.
način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - zdravstveno stanje obsojenca - kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - rok za opravo dela v splošno korist - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela
Obsojencu izrečena kazen zapora se je izvrševala z delom v splošno korist, vendar je opravljanje obveznosti samovoljno opustil. Ni izkazal, da bi bil izostanek z dela povezan z njegovimi zdravstvenimi težavami in nezmožnostjo za delo.
S pravnomočno sodbo je bilo določeno, da je dolžan obsojenec delo v splošno korist opraviti v obdobju največ dveh let od njene izvršljivosti. To pa ne pomeni, da bi moralo prvostopenjsko sodišče čakati na iztek omenjenega roka, če že pred tem ugotovi, da obsojenec dela ne opravlja iz neopravičenih razlogov.
priposestvovanje lastninske pravice - dobra vera posestnika - domneva dobre vere - izpodbijanje dobrovernosti - trditveno in dokazno breme
Dobra vera se domneva (328. paragraf ODZ in tretji odstavek 72. člena ZTLR) in tožena stranka je tista, ki mora dokazati, da tožeča stranka (oziroma njeni pravni predniki) ni bila (niso bili) v dobri veri. Že trditve tožeče stranke v tožbi nikakor niso bile tako pomanjkljive, da bi lahko prišlo do prevalitve dokaznega bremena.
ZIZ člen 17, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2. OZ člen 82, 393, 393/2, 406, 1050.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - kasneje sklenjena sodna poravnava - jasna pogodbena določila
Iz vsebine predložene sodne poravnave izhaja, da so z njo rešeni zahtevki, ki se nanašajo na plačilo kupnine in prenos lastninske pravice, določilo sodne poravnave, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka pa se že po naravi stvari lahko nanaša le na stroške, o katerih do njene sklenitve še ni bilo pravnomočno odločeno. Drugačna razlaga bi pomenila poseg v pravnomočno razsojeno stvar, do česar s sodno poravnavo ne more priti samodejno. Če naj bi se štelo, da je obveznost po izvršilnem naslovu prenehala, bi se stranki v sodni poravnavi o navedenem morali izrecno dogovoriti. Določbe sodne poravnave, ki po naravi predstavlja pogodbo, so namreč jasne, jasna pogodbena določila pa ne terjajo oziroma ne dopuščajo razlage, temveč se uporabljajo tako, kot se glasijo.
Solidarnost upnikov se ne domneva. Za obstoj solidarnosti je vedno potreben poseben pravni temelj, torej zakon ali dogovor strank. Za dovolitev izvršbe na način, da upniki terjatev izterjujejo solidarno na upniški ali dolžniški strani, je nujen predpogoj, da je solidarna obveznost jasno določena v izreku izvršilnega naslova. Če temu ni tako, se šteje, da se deljiva terjatev razdeli, in sicer po enakih delih, če ni drugače določeno. Na to, ali je terjatev zajeta v izvršilnem naslovu in kakšna je ta terjatev oziroma obveznost (solidarna ali deljiva), mora izvršilno sodišče paziti po uradni dolžnosti.
obročno plačilo sodne takse - rok za plačilo - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Rok za plačilo sodne takse je izpolnitveni - paricijski rok. Če je vloženo pravno sredstvo se šteje, da paricijski rok, torej rok za plačilo sodne takse še ni začel teči, ker je začetek njegovega teka vezan na pravnomočnost sodne odločbe.
Banka kot profesionalni subjekt profesionalno opravlja storitve na področju kreditiranja. Pri sklepanju poslov s strankami izhaja iz izrazite informacijske asimetrije. Zaradi zaščite šibkejše stranke jo skuša pravo korigirati s pojasnilno dolžnostjo, ki jo nalaga bankam. Dolžnost banke kot strokovnjaka je, da zagotovi potrošniku kot šibkejši pogodbeni stranki vse relevantne informacije za sklenitev bančnega posla. Informacije morajo biti resnične in popolne, da se stranka lahko nanje upravičeno zanese. Dolžnost zagotavljanja informacij se dopolnjuje s prepovedjo posredovanja neresničnih ali zavajajočih informacij. Pojasnilna dolžnost banke je podana ne glede na (ne)izražen interes stranke. Banka se ne more razbremeniti pojasnilne dolžnosti z ugovorom, da stranka ni vprašala ali drugače izrazila interesa za pridobitev relevantnih informacij. Hkrati ji je dolžna zagotoviti dodatna pojasnila in nasvete, po katerih stranka izrecno povprašuje in spadajo v kontekst pogodbenega razmerja, ki je predmet medsebojnih pogajanj. Zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč, ko je sodišče tožnikoma naložilo dokazno breme o pravilni izpolnitvi pojasnilne dolžnosti banke in pretirano strogo ocenjevalo njuni izpovedbi v primerjavi z izpovedbo bančne uslužbenke, se nakazuje, da je presoja o pravilno izpolnjeni pojasnilni dolžnosti v obravnavanem primeru zmotna ali vsaj preuranjena.
Subjektivna sprememba tožbe bi v skladu s 187. členom ZPP pomenila, da tožnica ne bi tožila več toženca, ampak nekoga drugega. Do tega očitno ni prišlo, prav tako do spremembe subjekta ni prišlo na tožeči strani. V konkretnem primeru je bila spremenjena "le" vsebina tožbenega zahtevka, kar pa (v skladu s 184. členom ZPP) predstavlja objektivno spremembo tožbe.
Vrhovno sodišče RS je v svoji odločbi II Ips 263/2015 z dne 4. 4. 2016 pojasnilo, zakaj ima upravnik že na podlagi zakona aktivno procesno legitimacijo za izterjavo vplačil v rezervni sklad, pod pogojem da to plačilo zahteva na poseben račun, na katerem se ta sredstva vodijo.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - deklaratorni učinek sklepa - delitev zapuščine v zapuščinskem postopku - izvršitev odločbe
Izrek sklepa o dedovanju ne vsebuje dajatvenega dela o tem, kdo, koliko, kdaj in na kakšen način poteka izplačilo posameznim dedičem njihovih dednih deležev v primeru, kadar so v zapuščini denarna sredstva. Realizacija pravic dedičev v konkretni zapuščinski zadevi ni stvar zapuščinskega sodišča, o delitvi zapuščine sodišče v tem postopku ne odloča.
Glede na pritožbene navedbe in k pritožbi predložena dokazila je zaključek sodišča prve stopnje, da se ugovor šteje za umaknjen, preuranjen. Dolžnica namreč v pritožbi zatrjuje pravočasno plačilo sodne takse za navedeni ugovor in za to k pritožbi prilaga tudi dokazilo, iz katerega izhaja plačilo sodne takse v znesku 55,00 EUR na dan 12. 9. 2017 na podračun sodišča, določen za plačevanje sodnih taks.
neposlovna odškodninska odgovornost - zastaranje odškodninske terjatve - zastaralni rok - subjektivni zastaralni rok - objektivni zastaralni rok - prekinitev zastaranja - začetek stečajnega postopka - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - obrnjeno dokazno breme - krivda
Toženec si je brez pravne podlage nakazal denar gospodarske družbe ter ga izročil tretjim. Ravnal je protipravno, v postopku pa ni uspel dokazati, da je to storil brez svoje krivde. Gospodarski družbi zato odškodninsko odgovarja za prenakazani znesek.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - protipravno ravnanje - škoda - materialna škoda - izgubljeni dobiček
Tožena stranka je protipravno zadrževala vozilo, ki je last tožeče stranke. Propadla je v pravdi na ugotovitev lastninske pravice, s pravnomočno delno sodbo pa ji je že bilo naloženo, da vozilo izroči. Zato je odgovorna za škodo tožeče stranke za izgubljeni dobiček, ker vozila ne more oddajati v leasing in za zmanjšanje vrednosti vozila za ta čas.
najemna pogodba - neplačilo najemnine - normalna raba stanovanja - obveznosti najemodajalca - neporavnane obveznosti do najemodajalca - krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe
Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, SZ-1 najemniku ne daje pravice, da samostojno preneha plačevati najemnino. Če stanje v stanovanju najemniku ne zagotavlja normalne uporabe, lahko o tem obvesti stanovanjsko inšpekcijo, ki odredi lastniku izvedbo potrebnih del za zagotavljanje normalne uporabe stanovanja. Če lastnik v roku, določenem z odločbo, tega ne stori, lahko ta dela na stroške lastnika izvede najemnik sam, stroške izvedbe del pa nato pobota s terjatvami lastnika iz naslova najemnine (93. člen SZ-1). To pa pomeni, da najemnik ne more samovoljno znižati ali prenehati plačevati v pogodbi dogovorjene najemnine.
bančna garancija - gradbeni podizvajalec - korupcija - rok za zastaranje odškodninske terjatve
Nikakor tako ne more glede na ugotovljeno, kdaj in kako je tožeča stranka pozivala toženo stranko k poplačilu iz sredstev zavarovanj, držati pritožbeno stališče, da tožeči stranki ni bilo znano drugega kot to, da tožena stranka sme zahtevati bančne garancije, ne pa, če jih je pridobila in ne njena zapadlost in da je vse to zvedela šele med tem postopkom, saj po prepričanju pritožbenega sodišča, če bi to res držalo, tožeča stranka ne bi pozivala tožene stranke že k vnovčitvi bančnih garancij.
Škodo, ki je nastala tožeči stranki, v okoliščinah konkretnega primera namreč predstavljajo neplačani zneski po izstavljenih situacijah, povzročitelj škode pa je tožena stranka, ki ni vnovčila bančnih garancij za poplačilo teh neplačanih terjatev s strani naročnika tožeče stranke.
Škodni dogodek je nastal najkasneje na dan izteka bančnih garancij, kar je bilo 15. 9. 2007 oziroma 31. 5. 2006 oziroma do 15. 3. 2007, ker je s tem dokončno odpadla možnost, da bi bila tožeča stranka poplačana iz bančnih garancij in ker je tožeča stranka tedaj vedela tudi za povzročitelja škode in obseg škode (vtoževana terjatev), je začel teči triletni zastaralni rok za odškodninsko terjatev 16. 9. 2007, 31. 5. 2006 in 15. 3. 2007 po 352. členu OZ.
Definicijo korupcije po 4.členu ZIntPK je razlagati tako, da je dejanje storjeno, če pride do okoriščenja storilca korupcije ali z njegovim delovanjem do okoriščenja drugega.
Kot ugotavlja pritožbeno sodišče je za obstoj korupcije odločilen dokaz konkretnega okoriščenja tistega, ki je deloval koruptivno ali tretjega, za katerega je deloval, tožeča stranka pa še v pritožbi navaja milijonska okoriščenja tožene stranke zgolj na pavšalni ravni, kar za obstoj koruptivnega ravnanja ne zadošča.
predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - dejanska škoda - pravno priznana škoda - pravno priznana nepremoženjska škoda - pravni standard neznatne škode - psihiatrično mnenje - zdravstveno stanje - osebna prizadetost - nedopusten poseg v čast in dobro ime - pravica do zasebnosti - intenzivnost bolečin - denarna odškodnina za duševne bolečine
Tožnik je sicer bil prizadet, užaljen in ponižan, kar je lahko povzročilo nespečnost, vendar zgolj to, da nekaj noči ni spal in se je počutil slabo, ne predstavlja duševnih bolečin takšne intenzitete in trajanja, ki bi utemeljevale prisojo denarne odškodnine. Ker nastanka pravno priznane škode tožnik ni izkazal, je zavrnitev zahtevka materialnopravno pravilna.
odškodnina za nepremožensko škodo - denarna odškodnina telesne bolečine - odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - tuja pomoč in nega - materialna škoda - prometna nesreča - voznik osebnega vozila - odmera odškodnine - načelo induvidualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine
Odmera odškodnine za nematerialno škodo je stvar materialnega prava. Pri njej je sodišče vezano na merila iz 179. OZ: stopnjo bolečin in njihovo trajanje, pomen prizadete dobrine in namen odškodnine. Odmera poteka na dveh ravneh - konkretni in abstraktni. Po eni strani je treba upoštevati konkretne okoliščine posameznega oškodovanca (subjektivno merilo) in mu z odškodnino nameniti pravično zadoščenje za omilitev njegovih bolečin. Po drugi strani pa je treba upoštevati tudi primere iz sodne prakse (objektivno merilo). Odškodnina mora biti namreč odmerjena tudi glede na primerjavo z odškodninami za enako škodo ter upoštevaje razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami. Načelo objektivizacije, ki odraža ustavni jamstvi o enakosti pred zakonom in o enakem varstvu pravic, je namenjeno vzpostavljanju sorazmerne enakosti med več osebami glede na težo primera.
Dokazno breme glede tega, da so bile ure dela plačane, je na tožencu kot delodajalcu, ne na tožniku. Delodajalec je tisti, ki za delavca izvaja obračune plač in posledično tudi razpolaga s podatki in listinami za dokazovanje plačila. Toženec zgolj s svojo izpovedjo, brez drugih dokaznih predlogov v smeri dokazovanja gotovinskih izplačil tožniku, pri dokazovanju tega po pravilnem stališču sodišča prve stopnje ni bil uspešen.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - kontradiktornost postopka - odgovor na pripombe
Pred izdajo izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ni vročilo prvi dolžnici izjave cenilca. Tudi ko je izdalo izpodbijani sklep ji ni hkrati vročilo izjave cenilca. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi izhaja, da je bila vsebina pisanja zgolj sklep. Če je sodišče prve stopnje menilo, da je odgovor cenilca takšen, da ga ni potrebno vročiti dolžnici v novo izjavo pred izdajo izpodbijanega sklepa, bi ga moralo vročiti z izpodbijanim sklepom, da bi ga lahko proučila. Ne zadošča, da se z odgovorom cenilca, na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje, seznani samo iz obrazložitve sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00008609
OZ člen 179. URS člen 34, 35, 39.
svoboda izražanja - okrnitev osebnostnih pravic - poseg v čast in dobro ime - kolizija ustavnih pravic - povrnitev nepremoženjske škode
Gre za stil pisanja, ki sicer vnaša določeno stopnjo pretiravanja in dramatičnosti, a sam po sebi tudi po prepričanju pritožbenega sodišča objektivno ni žaljiv. Informacije o tem, da je tožničino finančno stanje dobro, so bile v tistem času še del zanimanja javnosti, saj je tožnica v letu 2010 iz svojega položaja odstopila ravno zaradi namigovanj, da si je kot visoka uradnica uspela pridobiti določene finančne ugodnosti, do katerih drugi državljani niso imeli dostopa.
prekoračitev tožbenega zahtevka - odločitev o pravdnih stroških - vrednost spornega predmeta
Pri odmeri stroškov je sodišče prve stopnje pravilno določilo vrednost spornega predmeta, upoštevajoč seštevek denarnih terjatev, ki je predmet tožbenega zahtevka.
ZP-1 člen 19a, 19a/2, 202c, 202c/3. ZUPJS člen 10, 10/2. ZZZDR-UPB1 člen 123. ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 27.
nadomestitev globe z delom v splošno korist - lastni dohodek družine - povprečen mesečni dohodek na družinskega člana - družinski člani - lastno gospodinjstvo - dolžnost preživljanja polnoletnih otrok - premoženje prosilca in družinskih članov
Ker so glede na 123. člen ZZZDR starši dolžni preživljati svoje otroke tudi po polnoletnosti do dopolnjenega 26. leta starosti, pod pogojem, da se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, storilka pa je po podatkih v spisu dopolnila šele 20 let in je po lastnih navedbah študentka, pri čemer iz spisovnega gradiva izhaja tudi, da prejema državno štipendijo, je sodišče glede na zgoraj pojasnjeno pri presoji upravičenosti do nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist dolžno upoštevati tudi dohodke in premoženje storilkinih staršev, ne glede na to, ali storilka prebiva v lastnem gospodinjstvu. Zato tudi naknadna registracija lastnega gospodinjstva, ki ga je storilka zatrjevala obrazloženo šele v pritožbi, na tako odločitev v predmetni zadevi nima nobenega vpliva.
zakonski spori in spori iz razmerij med starši in stroški - odločitev o pravdnih stroških - diskrecijska pravica sodišča - vsaka stranka krije svoje stroške
Zakonodajalec je sodišču v zakonskih sporih in sporih v razmerjih med starši in otroki podelil diskrecijsko pravico, da lahko o stroških postopka odloča po prostem preudarku.