neposlovna odškodninska odgovornost - zastaranje odškodninske terjatve - zastaralni rok - subjektivni zastaralni rok - objektivni zastaralni rok - prekinitev zastaranja - začetek stečajnega postopka - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - obrnjeno dokazno breme - krivda
Toženec si je brez pravne podlage nakazal denar gospodarske družbe ter ga izročil tretjim. Ravnal je protipravno, v postopku pa ni uspel dokazati, da je to storil brez svoje krivde. Gospodarski družbi zato odškodninsko odgovarja za prenakazani znesek.
ZDR-1 člen 10, 10/6, 89, 89/1, 89/1-1, 112, 112/1, 170.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - član sveta delavcev
V 1. odstavku 112. člena ZDR-1 je določeno, da delodajalec članu sveta delavcev ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi brez soglasja sveta delavcev. Obveznost delodajalca za pridobitev takega soglasja je določena tudi v primeru odpovedi iz poslovnega razloga, razen če član sveta delavcev odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev pri delodajalcu. Navedeno pomeni, da bi toženka soglasje potrebovala, če bi tožnik odklonil ponujeno ustrezno zaposlitev. Glede na to, da je prvostopno sodišče ugotovilo, da je bila odpoved podana iz poslovnega razloga, da je toženka istočasno ponudila tožniku v podpis drugo zaposlitev za ustrezno delovno mesto in da je tožnik ponujeno zaposlitev sprejel, je pravilen zaključek, da soglasje sveta delavcev ni bilo potrebno.
Zaradi prenosa del na druga delovna mesta je bilo delovno mesto tožnikov ukinjeno, ker je prenehala potreba po delu tožnikov pod pogoji pogodbe o zaposlitvi. Toženka je spremenila pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, ukinila delovno mesto voznik reševalec, na novo pa (med drugim) sistemizirala delovno mesto voznik reševalec II. Pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto je ponudila tudi tožnikoma. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je toženka tožnikoma zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi prenehanja potrebe po delu tožnikov pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi iz ekonomskih, organizacijskih, strukturnih in tem podobnih razlogov, skladno s 1. alinejo 1. odstavka 89. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Kljub temu, da odpoved omenja, da je tožnik kupcem zaradi napačnega ravnanja z odkupljenim materialom omogočil pridobitev premoženjske koristi, v zvezi s tem ni pomembno to, da tožnik ni imel namena sebi ali komurkoli drugemu pridobiti premoženjsko korist. Bistveno je, da je tožena stranka, nato pa tudi sodišče prve stopnje, ugotovila tožnikove nepravilnosti pri ravnanju z odkupljenim materialom, pri čemer sodišče niti ni sledilo očitku iz odpovedi o tožnikovem naklepnem ravnanju, saj je v zvezi s kršitvami ugotovilo hudo malomarnost. Nerelevantna je torej pritožbena navedba, da tožena stranka ni dokazala tožnikove naklepne kršitve delovnih obveznosti.
nepravdni postopek ureditve meje - sodna poravnava - dogovor strank - stroški postopka - skupni stroški postopka - sklep o stroških postopka
Udeleženci postopka so na naroku sklenili sodno poravnavo, s katero so se dogovorili glede poteka meje med parcelami ter da bodo skupne stroške postopka nosili udeleženci vsak v skladu z dolžino svoje meje, da so skupni stroški postopka taksa za predlog, stroški izvedenca in stroški zunanjega poslovanja sodišča in da bo o skupnih stroških postopka izdalo sodišče poseben sklep. Poravnavo sta podpisala tudi pooblaščenca, ki ju je četrti nasprotni udeleženec pisno pooblastil, da ga zaradi zdravstvenih razlogov zastopata v postopku. Sodišče je torej sklep izdalo skladno z dogovorom strank postopka v sodni poravnavi.
ZDR-1 člen 126, 128, 129, 131.. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (2011) člen 59, 61.
plača - regres za letni dopust - nadurno delo - dodatek za nadurno delo - dodatek za delo v nedeljo - dodatek za delovno dobo
Tožena stranka zakonsko obveznih evidenc o delovnem času delavca ni vodila oziroma, jih sodišču ni predložila. Dokazno breme o številu opravljenih ur je na tožnici, ki je predlagala ustrezne dokaze, vključno s svojo izpovedjo, na podlagi izvedenih dokazov, ki jih tožena stranka ni uspela ovreči le s pavšalnimi trditvami o kompenzaciji, brez konkretnih podatkov o opravljenem delu in delovnem času, pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo obseg opravljenega nadurnega dela v spornem obdobju, ki ga tožena stranka tožnici ni plačala.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se dodatek za delo ob nedeljah in dodatek za delo preko polnega delovnega časa ne izključujeta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00008609
OZ člen 179. URS člen 34, 35, 39.
svoboda izražanja - okrnitev osebnostnih pravic - poseg v čast in dobro ime - kolizija ustavnih pravic - povrnitev nepremoženjske škode
Gre za stil pisanja, ki sicer vnaša določeno stopnjo pretiravanja in dramatičnosti, a sam po sebi tudi po prepričanju pritožbenega sodišča objektivno ni žaljiv. Informacije o tem, da je tožničino finančno stanje dobro, so bile v tistem času še del zanimanja javnosti, saj je tožnica v letu 2010 iz svojega položaja odstopila ravno zaradi namigovanj, da si je kot visoka uradnica uspela pridobiti določene finančne ugodnosti, do katerih drugi državljani niso imeli dostopa.
Subjektivna sprememba tožbe bi v skladu s 187. členom ZPP pomenila, da tožnica ne bi tožila več toženca, ampak nekoga drugega. Do tega očitno ni prišlo, prav tako do spremembe subjekta ni prišlo na tožeči strani. V konkretnem primeru je bila spremenjena "le" vsebina tožbenega zahtevka, kar pa (v skladu s 184. členom ZPP) predstavlja objektivno spremembo tožbe.
Vrhovno sodišče RS je v svoji odločbi II Ips 263/2015 z dne 4. 4. 2016 pojasnilo, zakaj ima upravnik že na podlagi zakona aktivno procesno legitimacijo za izterjavo vplačil v rezervni sklad, pod pogojem da to plačilo zahteva na poseben račun, na katerem se ta sredstva vodijo.
stvarna služnost - opis prostorskih meja stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - stvarna služnost hoje in vožnje - priposestvovalna doba - prepoved vznemirjanja
ZZK-1 v 19. členu določa, da se morajo pri poteku služnostne poti po delu nepremičnine prostorske meje služnosti natančno opisati. Toda to ne pomeni, da mora biti potek služnostne poti določen z navedbo posameznih točk in razdaljami med njimi.
Banka kot profesionalni subjekt profesionalno opravlja storitve na področju kreditiranja. Pri sklepanju poslov s strankami izhaja iz izrazite informacijske asimetrije. Zaradi zaščite šibkejše stranke jo skuša pravo korigirati s pojasnilno dolžnostjo, ki jo nalaga bankam. Dolžnost banke kot strokovnjaka je, da zagotovi potrošniku kot šibkejši pogodbeni stranki vse relevantne informacije za sklenitev bančnega posla. Informacije morajo biti resnične in popolne, da se stranka lahko nanje upravičeno zanese. Dolžnost zagotavljanja informacij se dopolnjuje s prepovedjo posredovanja neresničnih ali zavajajočih informacij. Pojasnilna dolžnost banke je podana ne glede na (ne)izražen interes stranke. Banka se ne more razbremeniti pojasnilne dolžnosti z ugovorom, da stranka ni vprašala ali drugače izrazila interesa za pridobitev relevantnih informacij. Hkrati ji je dolžna zagotoviti dodatna pojasnila in nasvete, po katerih stranka izrecno povprašuje in spadajo v kontekst pogodbenega razmerja, ki je predmet medsebojnih pogajanj. Zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč, ko je sodišče tožnikoma naložilo dokazno breme o pravilni izpolnitvi pojasnilne dolžnosti banke in pretirano strogo ocenjevalo njuni izpovedbi v primerjavi z izpovedbo bančne uslužbenke, se nakazuje, da je presoja o pravilno izpolnjeni pojasnilni dolžnosti v obravnavanem primeru zmotna ali vsaj preuranjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00008689
ZVPSBNO člen 21. ZD člen 95, 96, 132, 145, 214, 221. ZPP člen 7, 81, 105, 180, 196, 212, 286. OZ člen 406, 407, 416.
odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku - premoženjska škoda - stvarna aktivna legitimacija - pasivna stvarna legitimacija - nesklepčnost tožbenega zahtevka - skupnost dedičev - dediščinska skupnost - dediči kot enotni in nujni sosporniki - univerzalni pravni naslednik - vsebina sklepa o dedovanju - solidarni upniki - nedeljiva terjatev - prenehanje pogodbenih obveznosti - trditveno in dokazno breme - izvršitelj oporoke
Ker je tožnica odškodnino, ki bi šla zapustniku, zahtevala zgolj zase oz. v svojo korist in ne v korist vseh dedičev oz. njihove skupnosti, niti niso bili preostali dediči vključeni kot (so)tožniki na aktivni strani oz. zajeti na pasivni strani, je treba tak tožbeni zahtevek kot nesklepčen zavrniti.
sodno varstvo posesti - motenje posesti - spor zaradi motenja posesti - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - prekluzivni rok - zavrženje prepozne tožbe - motilno ravnanje - subjektivne okoliščine - dokazna ocena
Ker je tožnik izvedel za motilno ravnanje pred 22. 2. 2015, je 30-dnevni rok za vložitev tožbe do 23. 3. 2015 že potekel. Odločitev sodišča, ki je tožbo zavrglo kot prepozno, je glede na navedeno pravilna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - javni zavod - dejavnost vzgoje in izobraževanja
Sodišče prve stopnje tudi v novem sojenju pri presoji očitanih kršitev ni upoštevalo okoliščine, da je treba težo kršitve delovnih obveznosti presojati predvsem z vidika delovnega okolja, v katerem so bile storjene.Tožena stranka je javni zavod, ustanovljen za varstvo, vzgojo in izobraževanje predšolskih otrok, za presojo očitanih ravnanj pa je ključno, da zaposleni pri toženi stranki izvajajo vzgojni proces.
poseg v osebnostne pravice posameznika - pravica do družinskega življenja - pravica do sojenja v razumnem roku brez nepotrebnega odlašanja - odškodninska odgovornost države RS - odgovornost države za ravnanje sodišča - odgovornost države za protipravno ravnanje organov - nerazumno dolgo trajanje postopka - pravica do stikov z otrokom - stiki v korist otroka - vzročna zveza
Odsotnost stikov oziroma družinskega življenja tožnika z B. je torej najprej posledica tožnikove odselitve iz družine in nato B. odločitve, ki jo je bila tožena stranka dolžna spoštovati, tudi če bi se izkazalo, da ima tožnik prav v svojem zatrjevanju, da je bil tudi sin žrtev materinega odtujevanja. Vsakršni ukrepi za vzpostavitev stikov zoper B. voljo bi bili v njegovi starosti v njegovo škodo in ne bi bili dopustni. Čim je tako, državi ni mogoče očitati, da je povzročila tožnikove duševne bolečine zaradi posega v pravico do družinskega življenja s sinom.
napad na čast in dobro ime - razžalitev - nepremoženjska škoda - pravica do osebnega dostojanstva - nepremoženjska škoda zaradi kršitve osebnostne pravice - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševno trpljenje oškodovanca - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - individualizacija in objektivna pogojenost odškodnine - kraj škodnega dogodka - delovno mesto
Toženka je tožnici na njenem delovnem mestu v frizerskem salonu in v prisotnosti sodelavke ter dveh strank izrekla: "Prekleta čefurka bosanska, ukradla si mi mamo in hišo."
Gre za žaljive besede, ki so tožnico razžalile, zato je upravičena do primerne denarne odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti v višini 1.000,00 EUR.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00009530
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 317, 317/1, 354, 354/1, 364, 364/1, 365, 365/1, 372, 410.
kaznivo dejanje grožnje - prekoračitev obtožbe - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - očitna pisna pomota - izvirnik sodbe - neujemanje pisno izdelane sodbe z izvirnikom - popravni sklep - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - dokazna ocena - kriva izpovedba prič
V zvezi s pritožbenimi trditvami, da iz izreka napadene sodbe izhaja besedna zveza "plačali smo u za tebe", pa pritožbeno sodišče dodaja, da gre za očitno pisno pomoto, ki jo je mogoče odpraviti po prvem odstavku 365. člena ZKP, kar stori predsednik senata sodišča prve stopnje s posebnim sklepom na zahtevo strank ali po uradni dolžnosti. Da gre za pomoto in ne kaj drugega je namreč jasno razvidno iz samega izreka razglašene sodbe, iz katerega izhaja besedna zveza "plačali smo umor za tebe" (l. št. 153 spisa), prvi odstavek 317. člena ZKP pa jasno določa, da se za izvirnik sodbe šteje izrek sodbe v zapisniku o glavni obravnavi. Ker se mora pisno izdelana sodba popolnoma ujemati s sodbo, ki je bila razglašena (prvi odstavek 364. člena ZKP), bo moralo prvostopno sodišče odpraviti neskladje med razglašeno (torej izvirnikom) in pisno izdelano sodbo z izdajo popravnega sklepa.
ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/3, 224. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 6, 7, 19.
povrnitev stroškov pravdnega postopka - rok za priglasitev stroškov postopka - zapisnik kot javna listina - stroški strank - potni stroški - dokazovanje
Res je sicer, da bi vložitev stroškovnika morala biti zabeležena v zapisniku. Domneva se namreč, da je vsebina zapisnika resnična in popolna, ker je zapisnik javna listina, vendar je tudi zoper sodni zapisnik dovoljen dokaz nasprotja. Ta dokaz je tožencu uspel. Potemtakem ni bistveno, da toženec ni takoj ugovarjal zapisniku.
pravica uporabe - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - pridobitev lastninske pravice na originaren način - gradnja na tujem - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja - pravilna uporaba materialnega prava - pravna kvalifikacija dejanskega stanja - (ne)vpis v zemljiško knjigo - nedopusten poseg v lastninsko pravico
ZLNDL določa, da lastninsko pravico pridobi tisti, ki je ob uveljavitvi zakona imel pravico uporabe; ne glede na to, ali je bila le-ta v zemljiški knjigi vpisana, ali ne.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010341
KZ-1 člen 245, 245/1, 245/5. ZKP člen 36, 36/2, 358, 358-3, 385, 397.
pristojnost okrajnega sodišča - nov postopek pred sodiščem prve stopnje - stvarna pristojnost - oprostitev obtožbe - pomanjkanje dokazov
Pravilna je razlaga sodišča, da je potrebno zakonsko določbo drugega odstavka 36. člena ZKP, da okrožno sodišče izvede postopek samo in izda odločbo le v primeru, če med glavno obravnavo ugotovi, da je za sojenje pristojno okrajno sodišče, tolmačiti tako, da velja to le za isto oziroma nadaljevano glavno obravnavo.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1.
predlog za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - preizkus po uradni dolžnosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe - odpust obveznosti
Določba četrtega odstavka 407. člena ZFPPIPP nalaga sodišču, da pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti preveri, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da mora preveriti, ali je v primeru, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence, ali če so se do poteka preizkusnega obdobja izpolnili pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Če rok za izbris obsodbe do poteka preizkusnega obdobja še ni potekel, mora sodišče po 1. točki petega odstavka 407. člena ZFPPIPP predlog za odpust obveznosti zavrniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013470
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2, 236.
trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - procesna neaktivnost stranke - neopravičen izostanek z naroka - neprerekana dejstva - nesubstanciran dokazni predlog - izvajanje dokazov
Ker se tožena stranka na trditve tožeče stranke, s katerimi je slednja izpodbijala njene ugovorne navedbe, ni odzvala, razpisane obravnave pa se tudi ni udeležila, sodišče ni smelo odpraviti pomanjkljivosti njenega trditvenega in dokaznega bremena, saj bi s tem prekršilo meje razpravnega načela, pač pa je moralo dejstva, ki jih je navajala tožeča stranka, šteti za priznana. Tožena stranka je imela možnost, da se o vtoževani terjatvi in navedbah tožeče stranke določno izjavi, česar ni storila. S svojo procesno neaktivnostjo je tako onemogočila, da sodišče iz kateregakoli razloga trditvam in dokazom tožeče stranke ne bi verjelo.
Odveč so pritožbeni očitki, da prvostopenjsko sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem strank in prič, pri čemer tožena stranka dokaznega predloga za zaslišanje tudi sicer z ničemer ni konkretizirala. Namen izvajanja dokazov je v ugotavljanju že zatrjevanih konkretnih dejstev; sodišče ne izvaja dokazov s ciljem, da bi stranka na podlagi izvedenih dokazov šele lahko postavila trditve. Dokazni predlog za zaslišanje „zaposlenih v podjetju“ je tako nekonkretiziran, da mu ne bi bilo mogoče ugoditi niti v primeru, da bi tožena stranka konkretizirala dejstva, ki naj bi se dokazovala s predlaganim dokazom. Kako naj bi sodišče izvedlo dokaz z zaslišanjem toženca, ki se naroka ni udeležil, niti ni opravičil svojega izostanka, pa pritožnik ni pojasnil.