kolizija interesov - prokurist - družbenik - bodoča potencialna škoda
Novela ZGD-1D je z namenom odprave nasprotja interesov za 38. členom dodala 38.a člen, ki (je) določa(l), da lahko poslovodstvo, prokurist ali izvršni direktor delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo pravni posel z drugo družbo, v kateri ima sam ali njegov ožji družinski član ali vsi skupaj delež, ki dosega desetino osnovnega kapitala, ali je sam ali njegov ožji družinski član tihi družbenik druge družbe ali je udeležen na njenem dobičku na katerikoli drugi pravni podlagi, sklene le s soglasjem nadzornega sveta ali upravnega odbora družbe, če družba nadzornega sveta ali upravnega odbora nima, pa mora dati soglasje skupščina (prvi odstavek 38.a člena ZGD-1D). To naj bi zagotovilo preglednost pri sklepanju pravnih poslov, pri katerih obstaja tveganje sledenja lastnim ekonomskih koristim. Novela ZGD-1G je določbo 38.a člena ZGD-1 nekoliko spremenila. Osrednja sprememba se nanaša pravzaprav le na to, da zakon po novem (v prvem do tretjem odstavku 38.a člena) postavlja nekakšno abstraktno dolžnost zvestobe družbi. Gre za svojevrstno generalno klavzulo, ki naj bi omogočila, da se pravno obvladajo tisti konflikti v družbi, katerih razrešitev vnaprej z zakonom ni predvidena. Dolžnost zvestobe družbi je sama po sebi bistven del nezapisanega pravnega reda v pravu družb.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1.. ZPIZ-1 člen 102, 103.. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Zmanjšanje obsega prejetih faktur, ki jih je potrebno skenirati, ukinitev vpisovanja računov ter raznašanja pošte za druge oddelke, zaradi česar se je potreba po tožnikovem delu zmanjšala, preostanek njegovih delovnih nalog pa so si razdelili, prav gotovo pomeni ekonomski pa tudi organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju tožnikovega dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi.
čast in dobro ime - poseg v čast in dobro ime - odškodnina zaradi posega v čast in dobro ime - protipravno ravnanje - novinarska etika - odškodninska odgovornost novinarja - dokazna ocena - pomanjkljiva dokazna ocena
Toženkin prispevek je bil objavljen v okviru napovednika, s katerim je bilo nakazano možno sodelovanje tožnika z radikalnimi islamisti in da si je v ta namen tudi kupil avtomatsko puško z risano cevjo, t.i. risanico. Prispevka voditelja in toženke je treba upoštevati kot celoto. Pritrditi je pritožbi, da bi povprečni gledalec mogel (v luči napovednika) razumeti, da je tožnik orožje kupil z namenom, da se pridruži islamskim skrajnežem. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da se sodba ne izreče o tožnikovih trditvah, da je toženka razpolagala s podatki, ki bi, če bi jih predstavila, tožnika prikazale v drugi luči. V kolikor bi se v dokaznem postopku izkazalo, kot trdi tožnik, da je toženka zavestno zamolčala ključne informacije o tožniku in sicer, da je tožnik član strelskega društva in kupljeno puško znamke ... uporablja v ta namen in da orožje posneto v trgovini priče M. R. (prikazano v prispevku) ni tisto, katerega nakup izkazuje potrdilo o prodaji orožja, bi to moglo vplivati na presojo odgovornosti toženke.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00008794
ZIZ člen 20a, 20a/3. ZPotK-1 člen 15, 15/2, 15/3. OZ člen 5, 6, 82, 83.
neposredno izvršljiv notarski zapis - potrošniški kredit - predčasna zapadlost kreditne obveznosti - odpoklicno upravičenje - vročanje - naslov dolžnika
Po naravi stvari se razume, da stranka o pravno pomembnih stvareh obvešča nasprotno stranko na naslov, ki mu ga sporoči nasprotna pogodbena stranka.
Poslani pisanji sta pravilno poslani, če sta poslani na naslov, ki je bil določen kot dolžnikov naslov v kreditni pogodbi, kljub temu, da dolžnik po kreditni pogodbi upniku ni bil dolžan sporočati novega naslova. Načelo vestnosti in poštenja namreč zahteva, da je takrat, ko naslovnik onemogoči sprejem (kar se je zgodilo v tem primeru, ko se je preselil in upnika o tem ni obvestil), treba šteti, da je sprejem opravljen takrat, ko je pošiljatelj poskušal vročiti potrebna pisanja.
ZPP člen 184, 185, 191, 191/2, 191/3. SPZ člen 39.
nujno sosporništvo - sprememba tožbe - vstop nove stranke v pravdo - soglasje novega toženca za vstop v pravdo - naknadno sosporništvo na pasivni strani - lastninska (vindikacijska) tožba - tožba za ugotovitev lastninske pravice
Solastnici spornega zemljišča nista nujni sospornici, saj tožeča stranka od toženke zahteva njen solastninski delež. Z odmero spornega zemljišča oz. dodelitvijo parc. št. odmerjenemu delu bo solastno zemljišče sicer označeno z novim identifikacijskim znakom, vendar razmerje med solastnicama spornega zemljišča ne bo spremenjeno. Nujnega soporništva zato ni.
obstoj delovnega razmerja - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - projektno organizirano delo
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas za obdobje od 2. 4. 2016 do 30. 9. 2016 sklenjena v nasprotju z zakonom, saj v njej naveden razlog dejansko ni bil eden izmed razlogov za določen čas po 54. členu ZDR-1, zaradi česar se šteje, da je bila ta pogodba sklenjena za nedoločen čas.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2.. OZ člen 62, 62/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kaznivo dejanje grožnje - elementi kaznivega dejanja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - računanje roka
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je bila podana iz resnega in utemeljenega razloga po 1. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1. Tožnik je verbalno napadel sodelavko in fizično napadel direktorico tožene stranke. Očitani kršitvi imata znake kaznivega dejanja grožnje po 1. in 2. odstavku 135. člena KZ-1, saj je kršitvi storil naklepoma.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00008292
ZDR-1 člen 4. OZ člen 82, 83.
pogodba o štipendiranju - kršitev pogodbe - kršitev pogodbenih obveznosti - vračilo štipendije - vračilo izplačanih sredstev - sklenitev pogodbe o zaposlitvi - zaposlitev štipendista - zaposlitev pri slovenskem delodajalcu - zaposlitev pri tujem delodajalcu - pogodba o zaposlitvi - fiktivna pogodba - fiktivna zaposlitev - dejansko opravljanje dela - delovno razmerje - definicija delovnega razmerja - uporaba določil pogodbe - razlaga pogodbenih določil - razlaga spornih določil pogodbe - nejasna določila pogodbe - jasna pogodbena določila - namen pogodbe - namen pogodbenih strank
Po pogodbi o štipendiranju bi moral toženec skleniti delovno razmerje z delodajalcem s sedežem v RS s polnim delovnim časom vsaj za toliko let, kolikor študijskih let je trajalo štipendijsko razmerje. Obstoj takšnega razmerja pa predpostavlja ne le sklenitev pogodbe o zaposlitvi, ampak tudi delavčevo vključenost v delovni proces oziroma dejansko opravljanje dela za delodajalca (glej 4. člen ZDR-1). Da bi bilo temu tako, pa toženec ni izkazal.
Da zgolj sklenitev pogodbe o zaposlitvi ni dovolj za veljavno izpolnitev pogodbenih obveznosti, je jasno razvidno že iz samega besedila pogodbene določbe (oziroma ob uporabi zgolj t.i. jezikovne razlage). Že samo besedilo določbe daje namreč nedvoumen odgovor, da mora štipendist z delodajalcem v RS skleniti delovno razmerje, katerega vsebino jasno opredeljuje 4. člen ZDR-1. Pritožnikovo nasprotovanje navedbi sodišča prve stopnje, da je potrebno pri razlagi pogodbe upoštevati tudi njen namen (ki naj mu ne bi bil znan), za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve ni bistveno.
ZDR-1 člen 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1, 118.. ZPP člen 325, 325/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - navidezna kumulacija zahtevkov - reintegracija - sodna razveza - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - datum sodne razveze
Ni utemeljenega razloga za to, da bi se pogodba o zaposlitvi, ki je bila delavcu nezakonito odpovedana, sodno razvezala z dnem, ko sodišče prve stopnje zaključi, da je pri delodajalcu dejansko prenehala potreba po delu delavca.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz poslovnega razloga, nezakonita, saj tožena stranka v sodnem postopku ni uspela dokazati, da je za to odpoved obstajal utemeljen razlog, čeprav je bilo dokazno breme za to na njeni strani (prvi odstavek 84. člena ZDR-1). V času, ko je bila tožnici podana izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ti dejstvi, s katerima je tožena stranka utemeljevala obstoj poslovnega razloga, sploh še nista obstajali.
ZPP člen 158, 158/1, 286, 286/1, 286/4. SPZ člen 66, 67, 72, 99, 100.
solastnina - varstvo lastninske pravice - prepoved vznemirjanja lastninske pravice - vzpostavitev prejšnjega stanja - prepoved bodočega vznemirjanja - zaščita pred vznemirjanjem lastninske pravice - varstvo solastnika in skupnega lastnika - pravica do obravnavanja - opustitev izvedbe predlaganih dokazov - prepozno predlagan dokaz - stroški postopka - delni umik tožbe - izpolnitev zahtevka
Večlastninsko razmerje po svoji vsebini ni enako položaju, v katerem je ena oseba izključni lastnik določene stvari. Solastnik in skupni lastnik lahko izvršujeta svoja lastninska upravičenja le skupaj z drugimi solastniki oziroma skupnimi lastniki. Stvar lahko uporablja sorazmerno svojemu deležu in ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov oziroma skupnih lastnikov. Skupno odločajo tudi o poslih upravljanja (72. člen v zvezi s 66. in 67. členom SPZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010516
OZ člen 179, 182, 299. Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu člen 20a.
obseg nepremoženjske škode - odškodnina za strah - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - bodoča škoda - višina odškodnine - pravična denarna odškodnina - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine - tek zakonskih zamudnih obresti
Prisojena odškodnina v celoti ustreza merilom iz določbe 179. člena OZ, po kateri gre tožniku pravična denarna odškodnina za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in za strah, glede na okoliščine primera, zlasti stopnjo bolečin in strahu ter njihovo trajanje.
Uporaba 20.a člena ZOZP ne pride v poštev, ker ureja le primere, ko ima zavarovalnica tri mesece časa od vložitve zahtevka, da poda utemeljeno ponudbo za odškodnino, če odgovornost ni bila sporna in je bila škoda v celoti ocenjena. Če pa zavarovalnica v treh mesecih ni pravilno plačale odškodnine, pa ta določba teka zakonitih zamudnih obresti oz. zamude zavarovalnice ne ureja in je treba v tem primeru za tek zamudnih obresti uporabiti določbo 299. člena OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00008998
ZKP člen 538, 542. OZ člen 179. URS člen 27, 30.
povračilo škode - odškodninska odgovornost države zaradi neutemeljenega pripora - neupravičena obsodba - neutemeljeno odvzeta prostost - ustavitev kazenskega postopka - prestajanje zaporne kazni - odškodnina za neutemeljen pripor - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi neutemeljeno odvzete prostosti - odmera odškodnine - enotna odškodnina - vzročna zveza - pravnorelevantna vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem - duševne bolečine - osebnostna ali vedenjska motenost - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Pravno pomembno je samo dejstvo, da se je za priprtega/zaprtega končal postopek na enega izmed zakonsko naštetih načinov. Če je temu tako, govorimo o neutemeljeno odvzeti prostosti. V obravnavanem primeru je bila tožniku izrečena kazenska sankcija, v zvezi z odločitvijo Vrhovnega sodišča RS v postopku z izrednim pravnim sredstvom pa je bil zaradi zastaranja kazenskega pregona nato kazenski postopek zoper njega pravnomočno ustavljen. Zato gre tožniku (za 1287 dni odvzeto prostost) pravica do odškodnine.
ugovor tretjega - verjetno izkazana pravica - pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - odlog izvršbe na predlog tretjega - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - nezmožnost nadomestitve
Če je sodišče že pri presoji ugovora tretjega ugotovilo, da je tretji izkazal verjetnost obstoja pravice na zarubljenih predmetih, mu tega ni treba posebej še enkrat utemeljevati pri predlogu za odlog. Sodišče drugačne odločitve ob presoji predloga za odlog izvršbe glede verjetnega obstoja pravice niti ne more sprejeti.
Za verjeten izkaz težko nadomestljive škode zadošča ugotovitev, da je prvi dolžnik že v stečaju, zoper preostale tri (poroka in zastavitelj) pa izvršba niti delno še ni bila uspešna, kar kaže na njihovo premoženjsko stanje. V takem primeru bi bila namreč v primeru uspeha tretjih realizacija zahtevkov zoper dolžnike močno vprašljiva.
odškodninska odgovornost uprave (poslovodje) v primeru stečaja podjetja - omejitev višine odškodnine
Ker je dopustno izpodbijati domnevo o vzročni zvezi med ravnanjem toženca in višino škode tudi iz razloga, da zaradi zamude pri izvedbi ukrepov za sanacijo insolvenčnega stanja ni mogla nastati domnevana škoda ali pa vsaj ne v zatrjevani višini, pomeni, da so zmotne pritožbene trditve o nedopustnosti zamujanja, seveda pa se s podaljševanjem zamude povečuje (odvisno od poslovanja v tem obdobju) možnost povečevanja škode upnikom. Odpravi te škode pa služi tožba po 44. členu ZFPPIPP.
Odškodninska odgovornost poslovodje do upnikov se ne presoja po določbah prvega odstavka 131.člena Obligacijskega zakonika, ampak so predpostavke odškodninske odgovornosti poslovodstva v razmerju do upnikov in razlogi za razbremenitev te odgovornosti (razbremenilni razlogi) v celoti urejeni s posebnimi pravili po ZFPPIPP, ki kot lex specialis izključujejo uporabo splošnega pravila o predpostavkah neposlovne odškodninske odgovornosti.
V enakem položaju do družbe so upniki glede na vrsto terjatev, ki jih priglašajo ali se po zakonu štejejo za priglašene glede na 19. člen in 21. člen ZFPPIPP. Pritožba pa zmotno meni, da velja enako tudi za dejanja po 2. točki četrtega odstavka 34. člena (pravna dejanja, ki bi bila v stečajnem postopku izpodbojna po 271. členu ZFPPIPP), saj so pri izpodbojnih dejanjih v enakem položaju vsi upniki stečajnega dolžnika, ki plačila še niso prejeli in pričakujejo poplačilo iz stečajne mase, upnik, ki ni obravnavan enako pa je pri izpodbojnih dejanjih tisti, v čigar korist je izpodbojno dejanje bilo opravljeno. Ali drugače povedano vsi upniki stečajnega dolžnika so neenako obravnavani glede na upnika, ki jih poplačan.
ZIZ člen 196, 197, 198, 208. ZFPPIPP člen 221e, 221e/4, 221e/5.
poenostavljena prisilna poravnava - ločitvena pravica - sklep o poplačilu
Sporno je, kateri del upnikove terjatve po kreditni pogodbi je zavarovani del ter kateri je nezavarovani del. V izpodbijanem sklepu je sodišče zaključilo, da gre za zavarovane terjatve - ločitvene pravice upnika, se pravi v celoti in da je zato tretji upnik upravičen do poplačila v priglašenem znesku. Te okoliščine so sporne in sodišče prve stopnje bi moralo podrobneje raziskati dejansko stanje.
INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00010252
ZDSS-1 člen 63, 72, 72/2, 75.. ZUP člen 7, 222, 222/4, 255.. ZPIZ-2 člen 196, 196/1.. OZ člen 131, 131/1.
I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - zavrženje dela tožbe - molk organa - odškodninska odgovornost Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - protipravno ravnanje
V konkretnem primeru niso izpolnjene procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa. Tožnica ni izkazala, da je izpolnila pogoje za vložitev tožbe zaradi molka organa. Sodišče prve stopnje pogojev za molk organa po določbi četrtega odstavka 222. člena v zvezi z določbo 255. člena ZUP, niti pogojev po drugem odstavku 72. člena ZDSS-1, ni ugotavljalo.
Toženec odgovarja za škodo le v primeru nezakonitih odločitev, ki so posledica namernega kršenja pravic zavarovancev. Da bi bil toženec odgovoren za nastalo škodo tožnici, bi moralo biti ravnanje njegovih zaposlenih takšno, da bi iz njih izhajala namera, da se izigrajo neke z zakonom določene pravice na način, ki hkrati kaže tudi na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava. Da bi njihovo ravnanje lahko šteli za samovoljno in arbitrarno, bi moralo biti dovolj hudo in brez razlogov. Ravnanje nosilcev oblasti oziroma v obravnavanem primeru nosilca javnih pooblastil, to je delavcev tožene stranke, je protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. Pri presoji, ali je bilo ravnanje državnega organa protipravno, je treba izhajati iz narave njegovega dela. Vsaka zmotna uporaba materialnega prava ali kršitev določb postopka, kar je poudarilo tudi že sodišče prve stopnje, nikakor še ne pomeni protipravnega ravnanja. Iz okoliščin konkretnega primera mora biti razvidno, da je državni organ pri izvajanju javne funkcije odstopil od potrebne skrbnosti do te mere, da je njegovo ravnanje postalo protipravno.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VDS00009871
ZPILDR člen 2, 3, 3/1, 3/2, 3/3, 10, 10/2, 13, 15, 15/1, 15/2, 17, 17/1, 18, 18/6.. OZ člen 112, 118, 118/1, 299.
izum - nagrada - bistveno spremenjene okoliščine - službeni izum - čezmerno prikrajšanje - patent - zakonske zamudne obresti - prepoved retroaktivne uporabe zakona - spremenjene okoliščine
Očitnega nesorazmerja med obveznostmi pogodbenih strank oziroma dejstva, da naj bi bila nagrada za tožnika že ob sklenitvi pogodb in aneksa za več kot 10-krat napačno (prenizko) obračunana zaradi prenizko določenega deleža delavca (tožnika) nasproti deležu delodajalca na čisti gospodarski koristi spornih izumov, ni mogoče uveljavljati kot razlog za prilagoditev oziroma, spremembo nagrade po šestem odstavku 18. člena ZPILDR. Po tej določbi se višina nagrade lahko spremeni, če so se okoliščine, na podlagi katerih je bila nagrada odmerjena ali določena, bistveno spremenile, kar pomeni, da je mogoče uveljavljati le spremenjene okoliščine, do katerih je prišlo po podpisu pogodb, v katerih je bila nagrada določena.
Varstvo pravic delavca – izumitelja kot ekonomsko šibkejše stranke (v razmerju do delodajalca) v zvezi z nagradami za inovacije, ustvarjene v delovnem razmerju, za primer, da delodajalec delavcu določi prenizko nagrado, je zagotovljeno v določbah ZPILDR, ki urejajo varstvo pravic pred poravnalnim svetom in sodno varstvo ter roke, v katerih lahko delavec to varstvo uveljavlja (z ugovori glede višine in vrste nagrade). Teh možnosti tožnik ni izrabil, ker je obe pogodbi in aneks podpisal in s tem soglašal tudi z višino določene nagrade.
Tožnik zahteva dodatno nagrado zaradi bistveno spremenjenih okoliščin, do katerih je prišlo v času od podpisa pogodb do vložitve tožbe. Zato je v skladu z določbo drugega odstavka 299. člena OZ tožena stranka prišla v zamudo že z dnem, ko je tožnik z vložitvijo tožbe od nje zahteval, da izpolni svojo obveznost, ki izhaja iz določbe šestega odstavka 18. člena ZPILDR.
invalidska pokojnina - II. kategorija invalidnosti - pokojninska doba - datum nastanka invalidnosti
Priznanje pravice do invalidske pokojnine je v primeru, da je II. kategorija pri zavarovancu ugotovljena zaradi bolezni pogojena z izpolnitvijo zahtevane pokojninske dobe in sicer, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti, šteto delovna dela kot polna leta.
Pokojninska doba in izpolnjevanje pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine se ugotavlja na dan nastanka invalidnosti.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. ZDavP-2 člen 146, 146/1, 175, 175/1.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - odločba davčnega organa - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo - izterjava druge denarne nedavčne obveznosti
Odločbo na podlagi odgovornosti za opuščeno odtegnitev in izplačilo davčni organ izda, kadar dolžnikov dolžnik terjatve ne plača prostovoljno. Takšna odločba je izvršilni naslov v smislu odločbe o denarni nedavčni obveznosti.
ZDR-1 člen 116, 166/1.. ZPIZ-1 člen 101, 102, 102/1.. ZZRZI člen 40, 40/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - III. kategorija invalidnosti
Tožnica je zaradi posledic bolezni invalidka III. kategorije. Z odločbo ZPIZ ji je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Tožena stranka tožnici poizkušala najti ustrezno zaposlitev pri drugih delodajalcih (invalidskih podjetjih), vendar neuspešno, zato je Komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaprosila za mnenje glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Komisija je podala pozitivno mnenje, s tem pa je bil izpolnjen pogoj za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove po šestem odstavku 40. člena ZZRI.