DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VDS00009871
ZPILDR člen 2, 3, 3/1, 3/2, 3/3, 10, 10/2, 13, 15, 15/1, 15/2, 17, 17/1, 18, 18/6.. OZ člen 112, 118, 118/1, 299.
izum - nagrada - bistveno spremenjene okoliščine - službeni izum - čezmerno prikrajšanje - patent - zakonske zamudne obresti - prepoved retroaktivne uporabe zakona - spremenjene okoliščine
Očitnega nesorazmerja med obveznostmi pogodbenih strank oziroma dejstva, da naj bi bila nagrada za tožnika že ob sklenitvi pogodb in aneksa za več kot 10-krat napačno (prenizko) obračunana zaradi prenizko določenega deleža delavca (tožnika) nasproti deležu delodajalca na čisti gospodarski koristi spornih izumov, ni mogoče uveljavljati kot razlog za prilagoditev oziroma, spremembo nagrade po šestem odstavku 18. člena ZPILDR. Po tej določbi se višina nagrade lahko spremeni, če so se okoliščine, na podlagi katerih je bila nagrada odmerjena ali določena, bistveno spremenile, kar pomeni, da je mogoče uveljavljati le spremenjene okoliščine, do katerih je prišlo po podpisu pogodb, v katerih je bila nagrada določena.
Varstvo pravic delavca – izumitelja kot ekonomsko šibkejše stranke (v razmerju do delodajalca) v zvezi z nagradami za inovacije, ustvarjene v delovnem razmerju, za primer, da delodajalec delavcu določi prenizko nagrado, je zagotovljeno v določbah ZPILDR, ki urejajo varstvo pravic pred poravnalnim svetom in sodno varstvo ter roke, v katerih lahko delavec to varstvo uveljavlja (z ugovori glede višine in vrste nagrade). Teh možnosti tožnik ni izrabil, ker je obe pogodbi in aneks podpisal in s tem soglašal tudi z višino določene nagrade.
Tožnik zahteva dodatno nagrado zaradi bistveno spremenjenih okoliščin, do katerih je prišlo v času od podpisa pogodb do vložitve tožbe. Zato je v skladu z določbo drugega odstavka 299. člena OZ tožena stranka prišla v zamudo že z dnem, ko je tožnik z vložitvijo tožbe od nje zahteval, da izpolni svojo obveznost, ki izhaja iz določbe šestega odstavka 18. člena ZPILDR.
ZZZDR člen 12, 51, 56, 58, 58/2, 59, 59/2. ZMZPP člen 48, 48/1, 53, 53/2, 67, 67/2.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - privolitev stranke - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - obseg skupnega premoženja - delež zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - dolgovi, ki obremenjujejo skupno premoženje - delitev skupnega premoženja v pravdi
Iz trditev obeh strank sicer izhaja, da v njuno skupno premoženje poleg hiše v Sloveniji sodita tudi dve nepremičnini v F., vendar pa tožbenega zahtevka, ki bi se nanašal na ugotovitev lastništva na nepremičninah v F., vsaj zaenkrat ni. Poleg tega se toženka, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 48. člena ZMZPP), pristojnosti slovenskega sodišča ni uprla, preden je vložila odgovor na tožbo, niti preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari (drugi odstavek 53. člena ZMZPP). Zato je sklicevanje prvostopenjskega sodišča na drugi odstavek 67. člena ZMZPP materialno pravno zmotno in odločitev o zavrženju tistih delov tožbe, ki se neposredno ne nanašajo na hišo v Sloveniji, nima podlage v zakonu.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 366, 366/1, 371, 371/10.
sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - pritožbeni razlogi - nedovoljenost pritožbe - nagrada stečajnega upravitelja - nedopustna pritožba zoper sklep o prvi razdelitvi - posebna razdelitvena masa
Z ugovorom zoper načrt prve razdelitve posebne stečajne mase lahko vsak upnik poda tudi ugovor, da je strošek nadomestila upravitelju previsoko obračunan ter da je posledično v tej višini prenizek znesek posebne razdelitvene mase, ki je predmet prve razdelitve.
Višje sodišče je že v več zadevah na podlagi določbe prvega odstavka 366. člena ZFPPIPP zavrglo pritožbo upnika kot nedovoljeno v primeru, če upnik predhodno ni izkoristil pravnega sredstva ugovora zoper načrt delitve stečajne mase, s pritožbo pa ni uveljavljal niti nasprotja med objavljenim načrtom razdelitve in končnim načrtom razdelitve, ki je bil sestavni del izreka sklepa o razdelitvi stečajne mase.
Ker v konkretnem primeru upnica ugovora ni vložila, to možnost pa je imela, sklep sodišča prve stopnje pravilno ne vsebuje odločitve o ugovoru. Ker je končni načrt razdelitve enak objavljenemu načrtu razdelitve, zoper katerega ni noben upnik vložil ugovora, sklepa o razdelitvi glede na zakonsko določbo prvega odstavka 366. člena ZFPPIPP tudi ni dovoljeno izpodbijati.
Pritožbeno sodišče je že v več podobnih zadevah zavzelo enotno pravno stališče, da odločba, izdana po uradni dolžnosti o novi odmeri starostne pokojnine lahko učinkuje le za naprej.
Ob pritožbenih trditvah izhaja, da je bil plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi dolžnici vročen na pravilnem naslovu, vendar njenima staršema, so pritožbeni očitki, da bi ob vročitvi odraslim članom skupnega gospodinjstva (konkretno staršem), člani, ki pisanje prevzamejo, morali za to imeti pooblastilo oziroma v to privoliti, niso utemeljeni.
Po prvem odstavku 242. člena ZPP ima priča med drugim pravico tudi do povračila izgubljenega zaslužka. 12. člen Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Pravilnik) določa, da ima samostojni podjetnik posameznik pravico do povrnitve izgubljenega zaslužka zaradi vabila za pričo. Izgubljeni zaslužek samostojnega podjetnika posameznika se odmeri po prostem preudarku, upoštevajoč izgubljeni čas in poklic tistega, ki ima pravico do povrnitve (14. člen Pravilnika).
postopek za ureditev razmerij med solastniki - solastnina - delitev solastnine - civilna delitev - dokazna ocena
Če nobeden od udeležencev nima finančnih sredstev za prevzem fizično nedeljive stvari in za izplačilo solastnega deleža po določbah petega in šestega odstavka 70. člena SPZ, pride v poštev le civilna delitev solastne stvari.
ZPP člen 158, 158/1, 286, 286/1, 286/4. SPZ člen 66, 67, 72, 99, 100.
solastnina - varstvo lastninske pravice - prepoved vznemirjanja lastninske pravice - vzpostavitev prejšnjega stanja - prepoved bodočega vznemirjanja - zaščita pred vznemirjanjem lastninske pravice - varstvo solastnika in skupnega lastnika - pravica do obravnavanja - opustitev izvedbe predlaganih dokazov - prepozno predlagan dokaz - stroški postopka - delni umik tožbe - izpolnitev zahtevka
Večlastninsko razmerje po svoji vsebini ni enako položaju, v katerem je ena oseba izključni lastnik določene stvari. Solastnik in skupni lastnik lahko izvršujeta svoja lastninska upravičenja le skupaj z drugimi solastniki oziroma skupnimi lastniki. Stvar lahko uporablja sorazmerno svojemu deležu in ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov oziroma skupnih lastnikov. Skupno odločajo tudi o poslih upravljanja (72. člen v zvezi s 66. in 67. členom SPZ).
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00008794
ZIZ člen 20a, 20a/3. ZPotK-1 člen 15, 15/2, 15/3. OZ člen 5, 6, 82, 83.
neposredno izvršljiv notarski zapis - potrošniški kredit - predčasna zapadlost kreditne obveznosti - odpoklicno upravičenje - vročanje - naslov dolžnika
Po naravi stvari se razume, da stranka o pravno pomembnih stvareh obvešča nasprotno stranko na naslov, ki mu ga sporoči nasprotna pogodbena stranka.
Poslani pisanji sta pravilno poslani, če sta poslani na naslov, ki je bil določen kot dolžnikov naslov v kreditni pogodbi, kljub temu, da dolžnik po kreditni pogodbi upniku ni bil dolžan sporočati novega naslova. Načelo vestnosti in poštenja namreč zahteva, da je takrat, ko naslovnik onemogoči sprejem (kar se je zgodilo v tem primeru, ko se je preselil in upnika o tem ni obvestil), treba šteti, da je sprejem opravljen takrat, ko je pošiljatelj poskušal vročiti potrebna pisanja.
odškodnina - povrnitev škode - elementi odškodninske odgovornosti - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - izbris iz sodnega registra - izbris družbe iz sodnega registra - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - pravne posledice izbrisa - učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev - poslovodstvo - nelikvidnost - ukrepi finančnega prestrukturiranja - protipravno ravnanje - obstoj škode - prosta presoja dokazov
Tožnica od toženca, ki je bil direktor izbrisane družbe vtožuje povračilo škode, ki ji je nastala, ker ji izbrisana družba ni plačala terjatve po računu z dne 30. 1. 2013 v višini 6.198,37 EUR. Sodišče prve stopnje je v postopku ugotovilo, da je družba postala nelikvidna najkasneje konec leta 2013, toženec pa kot direktor družbe ni ravnal skladno s določili 35. in 39. člena ZFPPIPP, ki so mu nalagali sprejem ukrepov finančnega prestrukturiranja. ZFPPIPP za obstoj protipravnega ravnanja toženca ne predpisuje namerne kršitve določil 35. do 39. člena ZFPPIPP. Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni navedlo, v čem naj bi bilo namerno ravnanje toženca, torej ni utemeljen. V postopku je bilo ugotovljeno, da toženec ni ravnal s prisilnimi (kogentnimi) predpisi, določenimi v 35. do 39. členu ZFPPIPP, kar predstavlja toženčevo protipravno ravnanje.
pogodba o lizingu - kasko zavarovanje - aktivna legitimacija - preprečevanje zavarovalnega primera - preprečevanje škode
Za presojo v nakazani smeri je glede na prakso VS RS (odločba II Ips 237/2008 z dne 16. 6. 2011) odločilna pravna narava pogodbe o leasingu. Od opredelitve njene pravne narave je odvisno, ali prevzame nekatere značilnosti prodajne pogodbe. V tem primeru se zanjo uporabljajo določbe OZ o prodaji s pridržkom lastninske pravice ali prodaji na obroke (522. - 526. člen OZ), med drugimi tudi določba 521. člena, ki določa, da pri prodaji s pridržkom lastninske pravice nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari trpi kupec od takrat, ko mu je stvar izročena. Dodobra ustaljeno stališče sodne prakse VS RS je, da v primeru ko pogodba o finančnem leasuingu vsebuje, ali klavzulo, da njen predmet s plačilom zadnjega obroka postane last leasingojemalca ali klavzulo, da predmet postane njegova last s plačilom v pogodbi dogovorjenega zneska odkupa, prevzame (tudi) značilnosti prodajne pogodbe, če pa pogodba o leasingu ne vsebuje nobene od teh klavzul, prevzame zgolj značilnosti najemne pogodbe. Pri oceni, ali je upravičenec do izplačila zavarovalnine storil vse, kar je v smeri preprečitve zavarovalnega primera dolžan storiti, je v primeru izgube ali založitve ključev odločilna presoja, kakšen je običajni čas, v katerem se od skrbnega uporabnika avtomobila pričakuje, da reagira, in sicer od trenutka, ko ugotovi, da nima ključev (ker so se nekje založili ali izgubili), do trenutka, ko pride do spoznanja, da jih ne bo uspel najti.
ZPIZ-2 člen 27, 27/3, 27/5, 391, 394, 394/1, 394/4.. ZPIZ-1 člen 36, 36/1.
starostna pokojnina
Prvi odstavek 394. člena ZPIZ-2 se nanaša na zavarovance, ki so bili na dan 31. 12. 2012 uživalci denarnega nadomestila. Pri tožnici ne gre za zavarovanko, ki bi bila vključena v obvezno zavarovanje na podlagi plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za upokojitev, ki bi jih plačeval zavod za zaposlovanje, saj je bila tožnica vključena prostovoljno v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tožnica tudi ni imela statusa delovnega invalida II. ali III. kategorije invalidnosti, zato ne more biti upravičenka iz četrtega odstavka 394. člena ZPIZ-2 ter tako ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1, v zvezi z določili 394. člena ZPIZ-2.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - PRAVO DRUŽB
VSL00008299
ZGD-1 člen 50, 512, 513. ZPP člen 8. - tarifna številka 26, 26/1.
pravica do informacije in vpogleda - sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda - načelo proste presoje dokazov - odvetniški stroški - določitev nagrade v razponu
Predlagateljica je trditve nasprotnega udeleženca, da ji je zahtevane listine iz točke II. izreka sklepa že izročil in dal tudi informacije iz III. točke izreka sklepa, prerekala v delu, ki se nanašajo na zahtevo, glede katere predloga ni umaknila. Zato se je v konkretnem primeru dokazno breme prevalilo na nasprotno stranko, ki pa mu po oceni sodišča prve stopnje ni zadostila.
Zakoniti zastopnik nasprotnega udeleženca (poslovodja), ki je zavezan dati predlagateljici navedene informacije, kljub vabilu na zaslišanje, na narok 21. 6. 2017 ni pristopil brez opravičljivega razloga. Na podlagi trditev, da je zaposleni M. B. naročil, da izroči predlagateljici listine, ki jih bo zahtevala, pa sodišču prve stopnje nasprotni udeleženec neutemeljeno očita, da bi moralo zavrniti predlog v delu, ki se nanaša na zahtevo po informacijah o poslih družbe, saj pritožnik ni trdil, da je M. B. poznala tudi vsa dejstva, o katerih zahteva predlagateljica v tem postopku informacije od poslovodje.
Res je sicer, da sodišče prve stopnje odločitve, da prizna predlagateljici za sestavo predloga po tarifni številki 26/1 OT 1400 točk (nagrada pa je določena v razponu od 300 do 2000 točk), ni obrazložilo glede na merila iz 3. člena Tarife, prav tako meril ni navedel niti nasprotni udeleženec v stroškovniku (niti v odgovoru na pritožbo ne), vendar pritožbeno sodišče kljub temu ocenjuje, da zaradi tega sklep ni obremenjen z bistveno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, ki je podana, če odločitve sodišča tudi ni mogoče preizkusiti. Ob dejstvu, da je nasprotni udeleženec po tarifni številki 26/1 OT v istem postopku za sestavo odgovora na predlog priglasil 1.500 točk (100 točk več od predlagateljice), pritožbeno sodišče ocenjuje, da je v približno enakem obsegu kot ga je priznalo sodišče, očitno tudi sam ovrednotil zahtevnost in pomen zadeve glede na posamezna merila iz 3. člena Tarife, zato dodatna obrazložitev odločitve ni bila potrebna, pritožba zoper stroškovno odločitev pa je iz istega razloga neutemeljena.
stečajni postopek - aktivna procesna legitimacija upnika - priznanje položaja stranke v postopku - položaj upnika
Če pritožnica terjatve v stečajnem postopku ni prijavila, z nikakršnimi postopki, ki naj bi na njeno pobudo tekli zoper upravitelja (in sodnico), položaja upnice ni pridobila.
ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 216, 216/3, 219. URS člen 36, 36/4.
hišna preiskava - začetek hišne preiskave - navzočnost prič pri hišni preiskavi - predlog za izločitev dokazov - (ne)dovoljen dokaz
Navzočnost dveh prič pri opravi hišne preiskave ni potrebna le ob najdbi dokaznih predmetov, temveč morata biti priči navzoči ves čas dejanskega opravljanja hišne preiskave, torej vse od vizualnega pregleda prostorov dalje, ko se pričnejo opravljati preiskovalna dejanja odkrivanja sledov kaznivega dejanja oziroma predmetov, ki so pomembni za kazenski postopek.
ZPP člen 226, 226/5. ZUKSB člen 10, 10/2, 10/2-6. ZGD-1 člen 263, 263/1, 265, 265/1. ZBan-1 člen 66, 173, 177, 177/3, 177/4. ZOR člen 1065. OZ člen 323, 323/1.
odškodninska odgovornost direktorja - pogodbeni prenos terjatve - aktivna legitimacija - bančni kredit - skrbno vodenje poslov družbe - vodenje gospodarske družbe - kršitev dolžnosti članov organov vodenja ali nadzora - dolžnost izvajanja nadzora - prosta podjetniška presoja - naložbe - poslovno tveganje banke - interni akt pravne osebe - kreditna tveganja - glavna obravnava na pritožbeni stopnji
Kakorkoli že imenujemo sporne naložbe, ali obnove naložb ali nove naložbe, je dejstvo, mimo katerega enostavno ni mogoče, da se je nov kredit (izjema je delno naložba, odobrena družbi S. g. d.o.o. - v stečaju) črpal za poplačilo prejšnjega - banka je odobrila novo izpostavljenost zaradi poplačila prejšnje, ali nasprotno, prejšnja izpostavljenost je prenehala zaradi odobritve nove.
Spregledalo določbo 1065. člena Zakona o obligacijskih razmerjih v zvezi z drugim odstavkom 1061. člena OZ, ki ureja kreditno pogodbo in s katero se banka zaveže dati uporabniku kredita na voljo določen znesek denarnih sredstev za določen ali nedoločen čas, za neki namen ali brez določenega namena, slednji pa se zavezuje banki plačevati dogovorjene obresti, dobljeni znesek denarja pa vrniti v času in na način, ki sta določena v pogodbi. Dejstvo je, da banka ni izpolnila svoje osnovne obveznosti po kreditni pogodbi (uporabniku kredita ni dala na voljo določenega zneska denarnih sredstev).
Toženca sta bila kot člana uprave v skladu z določbo 173. člena ZBan-1 v okviru odgovornosti, da banka posluje v skladu s pravili o upravljanju s tveganji, odgovorna za jasno razmejitev pristojnosti in nalog v banki in z njo povezane odgovornosti. V okviru tega je (bila) pri tožnici bančna storitev odobravanja naložb (vertikalno) prenesena na nižje ravni odločanja, med drugim tudi na Kreditni odbor banke (v nadaljevanju KOB).
To seveda uprave ne odvezuje vsakršne odgovornosti, na njej še vedno ostane dolžnost nadziranja.
Je pa bistveno, da je bil KOB (druga toženka je bila po funkciji predsednica KOB, prvi toženec pa njen namestnik) tisti, ki je samostojno, z večino glasov (prisotnost enega od tožencev je bila pogoj za sklepčnost KOB, a je bil njun glas enakovreden ostalim, odločal o predlogih za naložbe komitentom banke, ki so v njegovi pristojnosti.
Tisti, ki odloča, pa mora (na lastno odgovornost) preizkusiti pravilnost podlag za sprejeto odločitev (četrti odstavek 177. člena ZBan-11). Takšno je primerjalno gledano tudi stališče nemške sodne prakse.
Odločitev, ali naložbo odobriti ali ne, je prognostična odločitev, kot takšna pa tipična poslovna (podjetniška) odločitev. Tistemu, ki o tem odloča, je dopuščena zavestna izbira med dvema ali več alternativami, ki so dejansko mogoče in tudi pravno dopustne.
Čeprav se pravilo podjetniške presoje v okviru korporacijske odgovornosti nanaša na upravo, sodišče druge stopnje ne vidi nobenega tehtnega razloga, da se tudi presoja razumnosti odločitve KOB-a (organa uprave1, v katerem sta sodelovala in soodločala toženca) v zvezi s posameznim kreditnim poslom, predvsem v zvezi s priporočenimi kriteriji zavarovanja (Navodila za zavarovanje naložb, Priporočeni kriteriji zavarovanja glede na vrsto zavarovanja) ne bi presojala ob upoštevanju tega pravila (takšno stališče je v enem od omenjenih delovnih sporov zavzelo že VS RS, in sicer v odločbi VIII Ips 301/2016 z dne 6. 6. 20173). Presoditi je torej treba, ali je smel KOB pri vsaki od naložb razumno domnevati, da na podlagi primernih informacij ravna v najboljšem interesu banke.
Pritožba zmotno meni, da ustno opominjanje ne zadosti pogojem opominjanja pred odpovedjo najemne pogodbe. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče, ZPSPP ne predvideva, da mora biti odpoved pisna. Takšno je stališče večinske sodne prakse, podpira ga tudi teorija. Odločbe, ki zahtevajo pisni opomin, so osamljene.
URS člen 125, 156. ZFPPIPP člen 121, 382, 382/1, 399, 399/2, 399/2-1, 400, 400/2, 400/5. ZS člen 3, 3/1. ZUstS člen 23, 23/1.
postopek osebnega stečaja - zavrženje predloga stečajnega dolžnika za začetek postopka osebnega stečaja - pravni interes dolžnika - namen postopka osebnega stečaja - obstoj premoženja za poplačilo upnikov - kazniva dejanja, ki so ovira za odpust obveznosti - postopek za oceno ustavnosti
Stečajno sodišče upošteva izključno podatke iz kazenske evidence, ni pa pristojno za odločanje, ali so ti podatki tudi pravilni. Ker so dolžnikova kazniva dejanja absolutna ovira za odpust obveznosti, le-tega v postopku osebnega stečaja dolžnik ne more doseči, ne glede na razloge, zaradi katerih je bil pravnomočno obsojen.
postopek osebnega stečaja - stroški upnika - stroški dolžnika - načelo krivde - načelo uspeha
Zaradi specifične narave stečajnega postopka sicer res ni mogoče določiti, katera stranka je v tem postopku uspela, kot je to mogoče storiti v pravdnem postopku, vendar to ni ovira, da se ne bi glede dolžnikovih stroškov insolvenčnega postopka smiselno uporabile določbe ZPP o stroških pravdnega postopka (prim. prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Sodna praksa je že zavzela stališče, da upnik, ki v namen poplačila svoje terjatve predlaga začetek stečajnega postopka tudi v primeru, ko za to niso izpolnjeni pogoji, prevzame riziko plačila stroškov postopka.