CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00008289
OZ člen 131, 147, 148, 186, 299, 299/1, 299/2. ZS člen 1, 84, 84/1, 86, 86/1, 90, 90/2. ZPP člen 7, 145, 145/1, 153, 153/1, 154, 154/1, 165, 244, 245, 245/2, 246, 247, 248, 337. ZDen člen 72. URS člen 26. ZJU člen 135.
povrnitev škode - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - odškodninska odgovornost izvedenca - neposredna odškodninska odgovornost izvedenca - odgovornost neposrednega povzročitelja - pasivna stvarna legitimacija - solidarna odgovornost več oseb za isto škodo - odškodninska odgovornost organa pravne osebe - odškodninska odgovornost za drugega - sodni izvedenec - izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča - protipravno ravnanje izvedenca - neodvisnost - trajanje sodnega postopka - tek zamudnih obresti - nevestno delo - vzročna zveza - zamudne obresti - zamuda z izpolnitvijo denarne obveznosti - zakonske zamudne obresti kot škoda - škoda - zapadlost obveznosti - nedopustne pritožbene novote
Sodni izvedenec, ki ga v postopku postavi sodišče s sklepom, ni "organ" pravne osebe v smislu 148. člena OZ. Izvedenca ni mogoče enačiti s sodnikom, ki v takšni meri predstavlja t. i. personalni substrat sodišča kot državnega organa, ki izvaja oblast v imenu države na podlagi pooblastil, ki so mu dana s predpisi, da ni mogoče ločiti njegovega delovanja od delovanja samega državnega organa (to je sodišča) oziroma države. Država sodno oblast navzven izvaja preko sodišča, zanj pa to delajo le sodniki in ne izvedenci (1. člen ZS). Izvedenec ne izvaja oblasti v imenu sodišča oziroma države in tudi nima pristojnosti, da bi sodišče predstavljal oziroma odločal o pravicah in obveznostih posameznikov. Delovanja izvedenca zato v sodnem postopku ni mogoče enačiti z delovanjem samega državnega organa, to je sodišča oziroma pravne osebe, to je države. Neposredna odškodninska odgovornost izvedenca posledično ni izključena.
Ker sta funkcija in položaj izvedenca v sodnem postopku ločena od funkcije in položaja sodnika in izvedenec ni zastopnik države oziroma sodišča, tudi potreba po neodvisnosti izvedenca sama zase ne more pomeniti podlage za sklep, da strankam ne more neposredno odškodninsko odgovarjati.
Zamudne obresti (tožnica trdi, da ji je škoda nastala le zaradi njihovega plačila) in njihov tek so objektivna posledica zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti, torej posledica kršitve, ki jo stori dolžnik s tem, ko ob zapadlosti svoje obveznosti ne plača. V konkretnem primeru je bila tožnica dolžna denacionalizacijskim upravičencem plačati nadomestilo po 72. členu ZDen, plačati pa ga ni bila dolžna šele po pravnomočnosti sodbe prvostopenjskega sodišča, kot to zmotno meni sodišče prve stopnje, ampak že ob njegovi zapadlosti, to je najkasneje ob vložitvi tožbe. Ker obveznosti takrat ni poravnala, je prišla tudi v zamudo. Tožnica je torej zamudne obresti, ki so tekle v času sodnega postopka pred sodiščem prve stopnje, plačala ne zaradi ravnanja toženca (izvedenca) in posledično daljšega sodnega postopka, ampak zato, ker obveznosti ni izpolnila pravočasno, to je ob zapadlosti, in je z izpolnitvijo zamujala. Povedano še drugače: če bi tožnica svojo obveznost poravnala najkasneje ob vložitvi tožbe, ji vtoževana škoda (ne glede na ravnanje toženca) ne bi nastala. Res je sicer, da bi toženec (glede na odločitev tožnice, da bo obveznost poravnala šele, ko bo o njej pravnomočno razsojeno) s svojim ravnanjem škodo lahko zmanjšal, a njegovo drugačno ravnanje ne pomeni podlage za odškodninsko odgovornost.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00009919
ZDR člen 184.. OZ člen 131.. ZVZD-1 člen 5, 5/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - kooperacijska pogodba - gradbeni podizvajalec - glavni izvajalec
Tožnik je bil v delovnem razmerju s prvotoženo stranko na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sklenjena za opravljanje del na delovnem mestu gradbeni delavec ‒ tesar za določen čas na območju Republike Slovenije. Toženi stranki sta sklenili kooperacijsko pogodbo, s katero sta se dogovorili, da bosta skupno, a vsaka s svojimi delavci, poslovno sodelovali in organizirali izvajanje posameznih gradbenih del na objektih, ki jih je na gradbišču v tujini gradila drugotožena stranka. Prvotožena stranka je bila v skladu z določili kooperacije pogodbe dolžna biti stalno prisotna na gradbišču v tujini ter skrbeti za koordinacijo in varnost svojih delavcev na gradbišču. Za izvedbo del na gradbišču je bila dolžna določiti odgovornega vodjo. Prvotožena stranka na gradbišču v tujini ni zagotovila prisotnosti odgovorne osebe, ki bi izpolnjevala navedene obveznosti iz kooperacijske pogodbe. S takšno opustitvijo nadzora nad delovnim procesom (posledično pa z opustitvijo nadzora nad delom tožnika) je kršila določila kooperacijske pogodbe in opustila svojo obveznost iz prvega odstavka 5. člena ZVZD-1.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da ni podana odškodninska odgovornost drugotožene stranke. Ta je imela na gradbišču vlogo glavnega izvajalca del, prvotožena stranka pa je bila le njen podizvajalec. Sodišče prve stopnje je izpostavilo, da iz določil kooperacijske pogodbe ne izhaja, da bi bil tožnik ali drugi delavci prvotožene stranke vključeni v delovni proces drugotožene stranke, namesto da bi raziskalo tudi dejanske okoliščine v zvezi s tem.
zavrnitev predloga - zamudna sodba - rok za odgovor na tožbo - zamuda roka - opravičljiv razlog - vrnitev v prejšnje stanje
Tožnica je zoper toženo stranko vložila dve tožbi, ki sta se pred sodiščem prve stopnje vodili pod različnima opravilnima številkama. Ker tožena stranka, kljub pravilnemu pozivu za odgovor na tožbo v tem individualnem delovnem sporu, odgovora na tožbo ni podala v zakonsko določenem roku (to pa je bilo posledica dejstva, da je zakonita zastopnica tožene stranke s premajhno skrbnostjo prebrala ta poziv), je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da premajhna skrbnost tožene stranke ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
posredniška pogodba - ugovor aktivne legitimacije - posredniška provizija - plačilo provizije - novacija - trditveno in dokazno breme
Nedvomno je bilo dokazno breme glede dejstva, da je provizijo plačal, na strani toženca. Ta se je v dokaz skliceval na navedeni račun, katerega vsebina je jasna. Iz te listine izhaja, da je bil račun izstavljen kot plačilo za posredovanje pri nakupu hiše. Račun je izstavila tožnica in s tem vsebino listine tudi sama potrdila. Zato je toženec s predložitvijo te listine in z dokazom o plačilu, svojemu dokaznemu bremenu zadostil.
izvršba na nepremičnine - odredba o prodaji na javni dražbi - prodaja dolžnikove nepremičnine na javni dražbi - varščina za udeležbo na javni dražbi
Dva kupca na javni dražbi ne moreta nastopati skupaj, tako da bi kupila nepremičnino vsak do 1/2. Vsak od morebitnih kupcev bi moral plačati celotno varščino.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - kolektivni odpust - sodna razveza - denarno povračilo - odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha
Ob pravilni uporabi materialnega prava je treba tožnici priznati trajanje delovnega razmerja pri toženi stranki do 31. 8. 2016, saj se je 1. 9. 2016 za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposlila pri drugem podjetju, izvzeti pa je treba obdobji, ko je bila za določen čas zaposlena od 4. 6. do 30. 9. 2015 in od 10. 3. 2016 do 30. 6. 2016.
Ni podlage, da bi se uspeh delavca, ki v sporu glede ugotovitve nezakonitosti odpovedi uspe s temeljem (ugotovitev nezakonitosti odpovedi), ugotavljal na podlagi prisojene višine odmerjene reparacije, časa trajanja delovnega razmerja ali odmere denarnega povračila po 118. členu ZDR-1 v razmerju do tožbenega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00008747
OZ člen 190, 191, 319. ZZZDR člen 123.
neupravičena pridobitev - načelo volenti non fit in iuria - privolitev v prikrajšanje - prenehanje preživninske obveznosti - izterjava preživnine - odpust dolga - celovita dokazna ocena - dokazna ocena priče - sodba presenečenja
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da v obrazložitvi izpodbijane odločitve manjka opredelitev, kako je s prenehanjem obveznosti, če obstaja pravnomočen sklep o izvršbi, iz katerega izhaja, da je upnik upravičen do preživnine tudi po 26. letu starosti. Najprej je treba ugotoviti, da kaj takšnega v sklepu o izvršbi niti ni določeno. Poleg tega pa odgovor na vprašanje o prenehanju zakonske obveznosti preživljanja izhaja iz 123. člena ZZZDR ne pa iz izreka sklepa o izvršbi.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00008543
OZ člen 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 151. ZBPP člen 9, 46, 46/1, 46/2, 46/3. ZST-1 člen 15, 15/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 2, 5.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - degenerativne spremembe - izvedensko mnenje - pripombe na izdelano izvedensko mnenje - potrebni pravdni stroški - stroški strank - potni stroški stranke - brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
V sodni praksi je sprejeto stališče, da je treba odškodnino za nepremoženjsko škodo vselej obravnavati kot celoto in ne zgolj po njenih posameznih pojavnih oblikah in zneskih.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00008332
ZKP člen 506a, 506a/3.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost izvršitelja - povrnitev premoženjske škode - pasivna stvarna legitimacija - prenos obveznosti - zaseg predmetov v kazenskem postopku - zaseg in hramba odvzetih predmetov - uničenje zaseženih predmetov - vzročna zveza
Odločanje o hrambi (v kazenskem postopku) zaseženih predmetov je v celoti v pristojnosti Republike Slovenije (oziroma njenih organov). Slednja se je v skladu z možnostjo, ki jo predvideva že tretji odstavek prej omenjenega člena, za takšno hrambo (in upravljanje zaseženih predmetov) v konkretnem primeru pogodbeno dogovorila z drugo tožencem (izvršiteljem). To pomeni, da je izpolnitev svojih (zakonskih) dolžnosti prenesla na sopogodbenika.
Sodišče prve stopnje je zgolj navedlo, da naj bi že samo dejstvo, da so bili zaseženi predmeti, ki so bili v hrambi pri izvršitelju, uničeni v požaru (oziroma s kaznivim dejanjem), kazalo na to, da prostori niso bili zavarovani tako, kot bi po pravilniku in uredbi morali biti. To pa ustrezne obrazložitve obstoja vzročne zveze med opustitvami, ki jih sodišče prve stopnje očita drugo tožencu, in nastankom škodnega dogodka, ne predstavlja. Omenjeno vprašanje vzročne zveze pa ni pomembno le glede obstoja odškodninske obveznosti drugo toženca. Če namreč ni vzročne zveze med njegovim (nedopustnim) ravnanjem (opustitvami) in nastalo škodo, potem ob upoštevanju vsebine njunega (pogodbenega) razmerja ni videti, kako bi bila lahko ta podana v primeru prvo toženke (RS).
Tožnikov pravni prednik, niti tožnik, pa nikoli nista imela na predmetnem zemljišču pravice uporabe, še manj lastninske pravice, tega tožnik tudi ni trdil v tem pravdnem postopku, predmetna nepremičnina pa očitno tudi ni bila lastninjena po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL). Pritožbeno sodišče sprejema kot materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnikov pravni prednik na spornem zemljišču, ki je bilo v družbeni lasti, ni mogel pridobiti nobenih stvarnih pravic na podlagi predpisov o gradnji na tujem svetu in da tudi zatrjevan namen gradnje in uporaba gradnje tega ne morejo spremeniti.
odškodninska odgovornost - dejanska škoda - trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka je jasno in konkretno navedla, plačilo katere škode zahteva, v kakšnih zneskih in podala način izračuna škode, s čemer se je trditveno in dokazno breme, da škoda tožeči stranki ni nastala oziroma ji ni nastala v zatrjevani višini, preneslo na toženo stranko.
Stranka se mora, če želi preprečiti fikcijo, da dejstva priznava, obrazloženo izjaviti o tem, zakaj nasprotuje navedbam in dokazom nasprotne stranke, zakaj nasprotuje navedbam (in dokazom) nasprotne stranke.
Zastopanje pooblaščenca stranke na ogledu predstavlja storitev, enakovrstno zastopanju pooblaščenca na naroku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prepoved diskriminacije - neutemeljen odpovedni razlog - bolniški stalež - individualni odpust
Toženka se je za zmanjšanje zaposlenih odločila zaradi upada prometa. Kljub takemu dejstvu pa je toženka v juliju in avgustu 2016 za določen čas zaposlila dva delavca, in to na delovnem mestu ključavničar II, na katerem je bil zaposlen tudi tožnik. Ob nadaljnjem dejstvu, da je toženka na tem delovnem mestu imela zaposlenih 17 delavcev, da je menila, da je le eden od njih odveč, da ni počakala, da se iztečejo pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ampak se je odločila podati odpoved tožniku, ki je bil v bolniškem staležu, vsa ta dejstva opravičujejo domnevo, da je toženka ob podaji odpovedi pogodbe tožniku kršila prepoved diskriminacije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00008517
ZPP člen 333, 333/1, 339, 343, 343/2, 352. OZ člen 347, 349, 355, 355/1, 355/1-6, 427, 427/1, 429, 429/1. SZ-1 člen 2, 17, 24, 30, 30/3. SPZ člen 115.
res iudicata - istovetnost zahtevka - istovetnost strank - priznanje terjatve v stečajnem postopku - prepozna dopolnitev pritožbe - subsidiarna odgovornost lastnika za neplačane obveznosti najemnika - poslovne stavbe in poslovni prostori - stroški obratovanja in upravljanja - prevzem izpolnitve - prevzem dolga - zastaranje terjatve iz naslova stroškov upravljanja - obvestilo upravniku o spremembi lastništva posameznega dela
Priznanja terjatve v stečajnem postopku se nanaša na primere, kadar obstaja kumulativno istovetnost strank ter istovetnost terjatev. Četudi bi v okviru pritožbenih navedb obstajala istovetnost terjatve, pa ne obstaja istovetnost strank. Ker je bila v stečajnem postopku terjatev tožeče stranke priznana s strani druge družbe, z ugovorom pravnomočno razsojene stvari tožena stranka ne bi mogla uspeti.
Določba 24. člena SZ-1 ne zajema subsidiarne odgovornosti lastnika poslovnih prostorov. Že jezikovna razlaga citirane določbe povsem nedvoumno določa meje pomena konkretnega pravnega pravila: subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja. Glede na izrecno ločitev stanovanjskih in poslovnih prostorov v 2. členu SZ-1, poslovni prostori tako že po jezikovni razlagi spadajo izven meja konkretnega določila.
Na podlagi 115. člena SPZ za obveznosti na skupnih delih odgovarja (etažni) lastnik, v obravnavanem primeru tožena stranka. Navedeno velja kljub dogovoru med toženo stranko in leasingojemalcem, da bodo ti stroški bremenili leasingojemalca. Tak dogovor je namreč mogoče šteti zgolj kot prevzem izpolnitve v smislu 434. člena OZ, ki učinkuje izključno med strankama, ne pa tudi nasproti tretjim osebam, v tej zadevi tožeči stranki.
ZFPPIPP člen 401, 401/1, 402, 402/3, 406, 406/1, 406/1-1.
postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev obveznosti
Ker dolžnik upraviteljice ni obvestil o zaposlitvi, prav tako je ni obvestil o prejeti plači in o odprtem transakcijskem računu, je svoje obveznosti nedvomno kršil.
Stečajni dolžnik stečajne mase ne sme porabljati za svoje potrebe, tudi če gre za stroške zdravljenja. Sodišče pa nima možnosti, da bi stečajnemu dolžniku to napako, kot sam označuje svoje dejanje, oprostilo, saj bi sicer poseglo v ustavno pravico upnikov do zasebne lastnine, katere del je tudi pravica do plačila terjatev.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 201, 201/3. ZPP člen 343, 343/4.
nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - potrditev prisilne poravnave - glasovanje o prisilni poravnavi
Iz pritožnikove glasovnice je razvidno, da je pritožnik glasoval za sprejetje ponovne prisilne poravnave. Iz navedenega je razvidno, da je tudi pritožnik, ne glede na to, da njegova glasovnica ni bila upoštevana, dosegel, kar je zasledoval s svojim glasovanjem. To pa nadalje pomeni, da si pritožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Za pritožbo torej nima pravnega interesa.
URS člen 125, 156. ZFPPIPP člen 121, 382, 382/1, 399, 399/2, 399/2-1, 400, 400/2, 400/5. ZS člen 3, 3/1. ZUstS člen 23, 23/1.
postopek osebnega stečaja - zavrženje predloga stečajnega dolžnika za začetek postopka osebnega stečaja - pravni interes dolžnika - namen postopka osebnega stečaja - obstoj premoženja za poplačilo upnikov - kazniva dejanja, ki so ovira za odpust obveznosti - postopek za oceno ustavnosti
Stečajno sodišče upošteva izključno podatke iz kazenske evidence, ni pa pristojno za odločanje, ali so ti podatki tudi pravilni. Ker so dolžnikova kazniva dejanja absolutna ovira za odpust obveznosti, le-tega v postopku osebnega stečaja dolžnik ne more doseči, ne glede na razloge, zaradi katerih je bil pravnomočno obsojen.
ustavitev postopka - ustavitev pritožbenega postopka - začetek postopka osebnega stečaja - umik pritožbe - nujno in enotno sosporništvo - načelo najugodnejšega dejanja - učinek pravdnih dejanj enega od sospornikov na ostale sospornike
Odločitev sodišča o ustavitvi postopka zoper prvega toženca zaradi umika pritožbe nasprotuje pravilu o posledicah enotnega sosporništva in o učinkih pravdnih dejanj enega enotnega sospornika na druge (196. člen ZPP). Toženci so kot pogodbene stranke v tem postopku sporne izročilne pogodbe, glede katere se zahteva ugotovitev ničnosti, nujni in enotni sosporniki. To pomeni, da je po pravilih materialnega prava spor mogoče rešiti samo na enak način za vse sospornike in ni vzdržno, da bi sodišče ustavilo pritožbeni postopek le zoper enega od tožencev in bi s tem postala zoper njega sodba pravnomočna, medtem ko bi obstajala možnost izdaje drugačne sodbe zoper ostale tožence. Tudi sicer v primeru različnih pravdnih dejanj enotnih sospornikov velja načelo najugodnejšega dejanja. To pa je tisto dejanje, ki omogoči rešitev spora na enak način za vse sospornike. Na strani tožene stranke je vsekakor ugodnejše pravdno dejanje vztrajanje pri pritožbi in ne ugotovitev njenega umika ter ustavitev pritožbenega postopka.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - fizična oseba - izbris podjetnika posameznika iz poslovnega registra - izbris samostojnega podjetnika
Vtoževana terjatev je nastala po 30. 6. 2015, ko je bil toženec kot samostojni podjetnik posameznik že izbrisan iz sodnega registra. V konkretnem primeru tako ni izpolnjen pogoj iz 481. člena ZPP, saj vtoževana terjatev ne izvira iz pravnega razmerja med tožencem in tožnico v zvezi z opravljanjem toženčeve pridobitne dejavnosti.
Pritožba zmotno meni, da ustno opominjanje ne zadosti pogojem opominjanja pred odpovedjo najemne pogodbe. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče, ZPSPP ne predvideva, da mora biti odpoved pisna. Takšno je stališče večinske sodne prakse, podpira ga tudi teorija. Odločbe, ki zahtevajo pisni opomin, so osamljene.