izločitev dokazov - preiskava odvetniške pisarne - odvetnik kot stranka postopka - osumljenec - hišna preiskava
Ko je zagovornik osumljen soudeležbe ali ko z osumljenim ali obdolžencem nima pogodbenega razmerja, ali če je celo sam (kot v obravnavanem primeru), osumljenec ali obdolženec, e poseg v odvetniško zasebnost dopusten, vendar le, če obstoji ustavno dopusten cilj (uvedba ali potek kazenskega postopka) in če je poseg tudi nujen (če do informacij oziroma podatkov, ki so v neposredni zvezi z določenim kazenskim postopkom, ni mogoče priti z drugimi preiskovalnimi dejanji). Vse to pa mora biti razvidno že iz sodne odredbe, brez katere poseg ni dopusten. Zato bi morali sodni odredbi, s katerima so bile odrejene hišne preiskave poslovnih in stanovanjskih prostorov osumljenega odvetnika A. A. ter preiskava elektronskih naprav v poslovnih prostorih tega osumljenca, poleg utemeljitve zakonskih pogojev po ZKP in Zodv (obstoj utemeljenih razlogov za sum storitve določenega kaznivega dejanja, verjetnosti, da se bodo odkrili sledovi kaznivih dejanj ali predmeti pomembni za kazenski postopek ter konkretizacija spisov in predmetov, ki se iščejo) obsegati tudi utemeljitev nujnosti posega. Ker pa izpodbijani sodni odredbi ne vsebujeta razlogov o utemeljitvi nujnosti posega, sta tudi po oceni sodišča druge stopnje neobrazloženi, kar predstavlja kršitev 22. člena Ustave Republike Slovenije - enako varstvo pravic.
Neutemeljeno je zato pritožbeno zatrjevanje državnega tožilca, da utemeljitev nujnosti posega v odredbi za hišno preiskavo ni potrebna, kadar se ta odreja pri odvetniku, ki je osumljenec.Odločba Ustavnega sodišča RS z dne 21. 1. 2016 je glede tega povsem jasna in glede odvetniške zasebnosti ne dela razlike v primeru, ko je odvetnik sam osumljen kaznivega dejanja. Specifična narava odvetniškega poklica, pri opravljanju katerega se odvetnik seznani z vrsto zasebnih podatkov svojih strank, namreč terja strožje pogoje za poseg v odvetniško zasebnost, to pa je nujnost posega.
Kriteriji, ki jih je Ustavno sodišče RS opredelilo v odločbi z dne 21. 1. 2016, se ne raztezajo na posege v človekove pravice posameznikov, ki niso odvetniki, odvetniške pisarne ali prostori, kjer se ne opravlja odvetniški poklic (točka 49 obrazložitve). Predmetna ustavna odločba ni ugotovila protiustavnosti določb o hišni preiskavi in preiskavi elektronskih naprav v celoti, ampak je v tej odločbi določene posebne pogoje Ustavno sodišče določilo le za hišno preiskavo odvetniške pisarne, preiskavo elektronskih naprav odvetnika ter zaseg predmetov, listin in naprav odvetnika, ne pa tudi za preiskovalna dejanja, ki predstavljajo posege v zasebnost drugih oseb, ki niso odvetniki.
postopek osebnega stečaja - stroški upnika - stroški dolžnika - načelo krivde - načelo uspeha
Zaradi specifične narave stečajnega postopka sicer res ni mogoče določiti, katera stranka je v tem postopku uspela, kot je to mogoče storiti v pravdnem postopku, vendar to ni ovira, da se ne bi glede dolžnikovih stroškov insolvenčnega postopka smiselno uporabile določbe ZPP o stroških pravdnega postopka (prim. prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Sodna praksa je že zavzela stališče, da upnik, ki v namen poplačila svoje terjatve predlaga začetek stečajnega postopka tudi v primeru, ko za to niso izpolnjeni pogoji, prevzame riziko plačila stroškov postopka.
etažna lastnina - vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo - pravnomočna sodna odločba - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - identifikacijski znak nepremičnine - vpis stavbe v kataster stavb
Zemljiškoknjižno sodišče je ravnalo prav, ko je dovolilo vknjižbo na podlagi pravnomočne sodbe o oblikovanju etažne lastnine.
ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 216, 216/3, 219. URS člen 36, 36/4.
hišna preiskava - začetek hišne preiskave - navzočnost prič pri hišni preiskavi - predlog za izločitev dokazov - (ne)dovoljen dokaz
Navzočnost dveh prič pri opravi hišne preiskave ni potrebna le ob najdbi dokaznih predmetov, temveč morata biti priči navzoči ves čas dejanskega opravljanja hišne preiskave, torej vse od vizualnega pregleda prostorov dalje, ko se pričnejo opravljati preiskovalna dejanja odkrivanja sledov kaznivega dejanja oziroma predmetov, ki so pomembni za kazenski postopek.
ZZK-1 člen 86, 125c, 125d, 125d/4.. ZIZ-UPB3 člen 46, 46/1, 167.
zemljiška knjiga - zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi - vpis zaznambe izvršbe po uradni dolžnosti - elektronska zemljiška knjiga - pretvarjanje pisne vloge v elektronsko vlogo - napaka pri pretvorbi
Sodišče je v izpodbijanem sklepu navedlo, da je vsebina ugovora K.T. identična vsebini ugovorov preostalih dveh udeležencev. Ali to drži ali ne, pa pritožbeno sodišče ni moglo preveriti. V elektronsko vodenem spisu se namreč nahaja le prva stran njegovega ugovora. Po vsej verjetnosti je prišlo do napake pri pretvarjanju pisne vloge v elektronsko vlogo.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 201, 201/3. ZPP člen 343, 343/4.
nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - potrditev prisilne poravnave - glasovanje o prisilni poravnavi
Iz pritožnikove glasovnice je razvidno, da je pritožnik glasoval za sprejetje ponovne prisilne poravnave. Iz navedenega je razvidno, da je tudi pritožnik, ne glede na to, da njegova glasovnica ni bila upoštevana, dosegel, kar je zasledoval s svojim glasovanjem. To pa nadalje pomeni, da si pritožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Za pritožbo torej nima pravnega interesa.
družba z omejeno odgovornostjo - informacijska pravica družbenika - pravica družbenika do informacije in vpogleda - predpostavke za sodno uveljavljanje pravice - odločanje poslovodje - odklonitev zahteve - odločanje družbenikov - dvostopenjsko odločanje - pravni interes predlagatelja - trditveno in dokazno breme
Poslovodja je tisti, ki mora poskrbeti, da o njegovi odklonitvi zahteve družbenika za pridobitev informacij in vpogled v listine odločijo (ostali) družbeniki.
URS člen 125, 156. ZFPPIPP člen 121, 382, 382/1, 399, 399/2, 399/2-1, 400, 400/2, 400/5. ZS člen 3, 3/1. ZUstS člen 23, 23/1.
postopek osebnega stečaja - zavrženje predloga stečajnega dolžnika za začetek postopka osebnega stečaja - pravni interes dolžnika - namen postopka osebnega stečaja - obstoj premoženja za poplačilo upnikov - kazniva dejanja, ki so ovira za odpust obveznosti - postopek za oceno ustavnosti
Stečajno sodišče upošteva izključno podatke iz kazenske evidence, ni pa pristojno za odločanje, ali so ti podatki tudi pravilni. Ker so dolžnikova kazniva dejanja absolutna ovira za odpust obveznosti, le-tega v postopku osebnega stečaja dolžnik ne more doseči, ne glede na razloge, zaradi katerih je bil pravnomočno obsojen.
odpust obveznosti - preizkusno obdobje - razlogi za insolventnost - višina obveznosti - dolžina preizkusnega obdobja - okoliščine za določitev preizkusnega obdobja
Razlogi za insolventnost so le ena izmed pomembnih okoliščin, ki jo mora sodišče upoštevati pri določitvi preizkusnega obdobja, in ji, glede na vse okoliščine primera, dati ustrezno težo (tudi v primerjavi z ostalimi pravno pomembnimi razlogi).
ZFPPIPP člen 401, 401/1, 402, 402/3, 406, 406/1, 406/1-1.
postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev obveznosti
Ker dolžnik upraviteljice ni obvestil o zaposlitvi, prav tako je ni obvestil o prejeti plači in o odprtem transakcijskem računu, je svoje obveznosti nedvomno kršil.
Stečajni dolžnik stečajne mase ne sme porabljati za svoje potrebe, tudi če gre za stroške zdravljenja. Sodišče pa nima možnosti, da bi stečajnemu dolžniku to napako, kot sam označuje svoje dejanje, oprostilo, saj bi sicer poseglo v ustavno pravico upnikov do zasebne lastnine, katere del je tudi pravica do plačila terjatev.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - fizična oseba - izbris podjetnika posameznika iz poslovnega registra - izbris samostojnega podjetnika
Vtoževana terjatev je nastala po 30. 6. 2015, ko je bil toženec kot samostojni podjetnik posameznik že izbrisan iz sodnega registra. V konkretnem primeru tako ni izpolnjen pogoj iz 481. člena ZPP, saj vtoževana terjatev ne izvira iz pravnega razmerja med tožencem in tožnico v zvezi z opravljanjem toženčeve pridobitne dejavnosti.
Izvršitelj je v skladu s tar. št. 16 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom sicer upravičen do plačila za prevzem posameznega prostovoljnega gotovinskega ali brezgotovinskega plačila od dolžnika, vendar pa to še ne pomeni, da je upnik v vsakem primeru upravičen do njihove povrnitve.
protipravno ravnanje državnega organa - odškodninska odgovornost države - procesna napaka sodišča
Tožnik ni izkazal že prve predpostavke civilnega delikta, to je protipravnosti ravnanja državnega organa oziroma sodišča, kot osrednje predpostavke odškodninske odgovornosti države na podlagi 26. člena Ustave. Tožnik navaja le nestrinjanje z izdano odločbo ZPIZ, da nima pravice do starostne pokojnine in nestrinjanje z razsojo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani ter Višjega delovnega in socialnega sodišča v zvezi s tem, ki je njegov tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba ZPIZ, s katero je bilo odločeno, da tožnik nima pravice do starostne pokojnine, zavrnilo. Tožnik svoje nestrinjanje sicer utemeljuje s procesnimi napakami, ki bi jih naj v izvedenih postopkih izvršil ZPIZ in delovni in socialni sodišči prve in druge stopnje, vendar te zadostijo zgolj kriteriju razlogov, zaradi katerih bi lahko bila odločba oziroma sodba spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi oziroma izrednimi pravnimi sredstvi.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - dopolnitev predloga - vsebina predloga - premoženjsko stanje - krog družinskih članov - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - vsebinska obravnava vloge - zavrženje vloge
Sodna praksa v primerih, ko predlagatelji sicer dopolnijo predlog za oprostitev plačila sodnih taks, a ne v celoti, terja presojo, ali podatki, ki jih stranka ni navedla, preprečujejo vsebinsko obravnavanje predloga. Zavrženje vloge kot najhujša sankcija je po določbi četrtega odstavka 108. člena ZPP dopustno le, če vloga ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala.
oporočno dedovanje - dedna pravica - oporoka - dodatek - listina - sklepčnost tožbe - neveljavnost oporoke - ničnost oporoke - neobstoječa oporoka - uničenje oporoke - preklic oporoke - oporočiteljeva volja - zapustnikova volja - oporočna sposobnost - ocena verodostojnosti priče - pritožbena obravnava - dejansko stanje - dokazna ocena - obličnost izjave - indic kot dokaz - trditveno in dokazno breme
Dedne pravice ni mogoče obravnavati ločeno in neodvisno od zapustnikove volje, zato zgolj obstoj listine (dodatka k oporoki) ob ugotovitvi, da je bila oporoka preklicana z uničenjem ter izražena želja, da oporočna dedinja ne deduje, ne omogoča oporočnega dedovanja.
V postopku pred pritožbenim sodiščem tudi v primeru obravnave stranke ne morejo predlagati novih dokazov, ne glede na to, ali bi to storile brez svoje krivde zaradi naknadne seznanjenosti z novimi dejstvi.
V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnik revizijo vložil sam, torej je ni vložil po odvetniku in tudi ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Na podlagi navedenih nespornih dejstev (te tudi niso predmet pritožbenega izpodbijanja) je prvostopno sodišče postopalo pravilno, ko je v skladu s prvim odstavkom 91. člena ZPP takšno izredno pravno sredstvo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 374. člena ZPP.
predlog za oprostitev doplačila sodnih taks - pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - občutno zmanjšanje sredstev preživljanja
Ne gre spregledati, da izpostavljanje pritožbe, da ima pritožnik le 34,07 EUR mesečnih dohodkov in nobenega drugega lahko unovčljivega premoženja, že samo po sebi utemeljuje dvom v te navedbe, saj ne pove, kako se nasprotni udeleženec sicer preživlja. Prav gotovo mu za preživljanje ne zadostuje le izpostavljeni mesečni prihodek. Glede na navedeno in upoštevaje, da je pritožnik dolžan plačati takso v višini 16,00 EUR, je tudi pritožbeno sodišče prepričano, da s plačilom navedene takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva s katerimi se preživlja pritožnik.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog - nepravilna vročitev sodnega pisanja
Sicer je pritrditi pritožbi, da določbe ZPP izrecno ne določajo, da je lahko opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje le napaka na strani stranke, vendar pa do tega privede razlaga, da v primeru, ko tožba oziroma sodna odločba ni bila pravilno vročena, rok za vložitev odgovora na tožbo oziroma pravnega sredstva še ni pričel teči in stranka še ni v zamudi, v zvezi s katero bi lahko predlagala vrnitev v prejšnje stanje.
oprostitev plačila sodih taks - stečajni upravitelj - nagrada za delo stečajnega upravitelja - prihodek za opravljeno delo - premoženjsko stanje prosilca
V primeru, da pritožnik kot stečajni upravitelj opravlja naloge stečajnega upravitelja prek pravne osebe, je sklepati, da je s to pravno osebo v pravnem razmerju (v delovnem razmerju, družbenik), saj se mora prejeta nagrada za opravljeno delo stečajnega upravitelja na nek način (posredno) odražati v njegovem premoženjskem stanju. V konkretnem primeru pa pritožnik ne pojasni, katere so okoliščine, zaradi katerih nagrada, ki mu je bila priznana za delo stečajnega upravitelja, ne predstavlja njegovega dohodka.
Zaradi vsega navedenega pritožnik ne prepriča (na njem pa je trditveno in dokazno breme), da prejema le plačo v višini 623,37 EUR mesečno, kot zatrjuje in da dejstvo priznane mu nagrade za delo stečajnega upravitelja (22.839,00 EUR) ni vplivalo na njegovo premoženjsko stanje. Če se je pa tej nagradi odpovedal (jo prepustil) v korist družbe prek katere opravlja svoje naloge stečajnega upravitelja, pa na odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo ne more vplivati na način, kot da pritožnik do teh sredstev ni bil upravičen.
Pritožbeno sodišče je zato bistveno vprašanje sklenitve dogovora o plačilu revalorizacije presojalo v luči izpostavljenega razloga sklenitve dogovora. Ta razlog je bil po trditvah tožene stranke v mirni rešitvi spora. Mirna rešitev spora pa predstavlja rešitev spora brez posredovanja tretjega, torej tudi brez posredovanja sodišča. Temu ustreza inštitut poravnave. Podlaga poravnave kot dvostranskega pravnega posla je namreč v odpravi spora oziroma negotovosti z vzajemnimi popustitvami tako, da se praviloma dogovori sprememba obveznosti (1050. člen OZ). Ker med pravdnima strankama ni sporno, da je tožeča stranka toženi stranki plačala tretji obrok kupnine dne 24. 9. 2002, torej po tem, ko je 19. 7. 2002 tožena stranka tožeči izročila izbrisno pobotnico, je med pravdnima strankama obstajal le še spor o tem, kdaj je tretji obrok kupnine zapadel v plačilo (po stališču tožene stranke 31. 7. 1997, po stališču tožeče stranke pa tedaj, ko je tožena stranka tožeči stranki izročila izbrisno pobotnico) in torej od kdaj je tožena stranka upravičena terjati zakonske zamudne obresti.
Da naj bi tožena stranka ponudbo tožeče stranke sprejela (prvi odstavek 28. člena OZ) po plačilu tretjega obroka kupnine, sicer izhaja iz izpovedbe zakonitega zastopnika tožene stranke, vendar ji pritožbeno sodišče ni sledilo. Nadaljnji tek zadeve namreč negira navedeno izpovedbo, da je do soglasja volj med pravdnima strankama za sklenitev pogodbe o poravnavi in posledično mirni rešitvi spora (15. člen OZ) prišlo. Tožena stranka očitno tudi po tožnikovem plačilu revalorizacije tretjega obroka kupnine (kot med pravdnima strankama nesporno dne 17. 10. 2002), ni štela, da je s tem njuno sporno razmerje rešeno, saj je v postopku VIII Pg 208/2000 tudi še po tem plačilu vztrajala pri preostalem tožbenem zahtevku, upoštevaje poračunavanje plačanega in vztrajanju pri plačilu glavnice in še preostalega dela obresti obračunane za čas od 31. 7. 1997 do 17. 10. 2002.