V tem individualnem delovnem sporu je bila odločba že izdana in kasneje razveljavljena, zato ne pride v poštev uporaba tar. št. 2312 ZST-1. Obveznost plačila sodne takse namreč za postopek zapade že ob vložitvi tožbe, o tej tožbi pa je bila sodba že izdana, sodišče je torej v tem postopku že izvedlo vsa dejanja na prvi stopnji. Tako je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da pravdni stranki nista sklenili sodne poravnave pred izdajo sodne odločbe, saj sta jo sklenili šele po tem, ko je bila v istem postopku že izdana sodba razveljavljena s strani Višjega delovnega in socialnega sodišča. V takem primeru pa zakon ne predvideva znižanja oziroma vrnitev sodne takse.
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da pri tožniku do dneva izdaje dokončne odločbe 5. 11. 2015 invalidnosti še ni bilo mogoče ugotoviti, saj ni bilo na razpolago medicinske dokumentacije, ki je dejansko podlaga za ugotavljanje invalidnosti. Protispisne so pritožbene navedbe, da je tožnik takšno dokumentacijo dostavil. Vso dokumentacijo, ki jo je tožnik dostavil se nanaša na obdobje po 5. 11. 2015, torej gre za dokumentacijo, ki jo v izvedenem invalidskem postopku ni mogoče upoštevati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - individualni odpust - izbira presežnih delavcev - večje število delavcev
Ker ni šlo za odpoved večjemu številu delavcev, tožena stranka v odpovedi ni bila dolžna konkretneje opredeliti izbire "presežnega" delavca, če je več potencialnih izbrancev za prejem odpovedi zaradi opravljanja istega dela. Konkretna izbira delavca za podajo odpovedi pa ne sme biti diskriminatorna.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je s tem, ko je tožena stranka zaradi negativnih ekonomskih kazalnikov opravila kadrovsko prestrukturiranje, v posledici česar je zmanjšala število novinarjev urednikov, dela in naloge tožnika pa prerazporedila na druge delavce, pri toženi stranki dejansko prenehala potreba po tožnikovem delu pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Pritožbeno sodišče soglaša z dokaznim zaključkom sodišča prve stopnje, da je pri toženi stranki v času tožnikove odpovedi obstajal utemeljen poslovni ekonomski oziroma organizacijski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8.. ZPP člen 318.
zamudna sodba - vročitev sodnih pisanj v tujino - zavrnitev sprejema pisanja - pravica do zavrnitve sprejema pisanja - pisanje v tujem jeziku - jezik pisanj
Samo v primeru, če bi pritožnik izkazal, da so mu bila sodna pisanja vročena v jeziku, zaradi katerega bi lahko vročitev zavrnil, bi se lahko tudi skliceval na to, da o možnosti zavrnitve ni bil pravilno obveščen.
neposlovna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost ponudnika internetnih storitev - protipravnost - nedopustno ravnanje - vdor v informacijski sistem - DDoS napad - vzročna zveza - predvidljivost negativne posledice - dolžnostno ravnanje - objektivna predvidljivost škodne posledice - standard profesionalne skrbnosti
Nedopustno ravnanje je le tisto, če lahko kot njegovo posledico objektivno predvidimo možnost nastanka škode.
Pod pojem objektivno predvidljive posledice ne spadajo le običajne in najpogostejše posledice, ampak tudi manj verjetne. Pri presoji objektivne predvidljivosti pa so bistvene okoliščine konkretnega primera, ki so spremljale določeno ravnanje.
Zahteva po obveščanju uporabnika oziroma celo tožeče stranke, ki ni bila naročnik storitev, brez vednosti o predhodnem vdoru v informacijski sistem tožeče stranke, o DDoS napadu oziroma še več, celo pojasnjevanju hipotetično možnih razlogov za tak napad bi bila v konkretnih okoliščinah pretirana in nerazumna.
ZZVZZ-UPB2 člen 44c.. ZUP-UPB1 člen 66, 66/3, 67, 67/1, 139.
načrtovano zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - predsodni postopek - zavrženje vloge - nepopolna vloga
Predmet sodne presoje je odločitev tožene stranke o zavrženju vloge za povračilo stroškov MR preiskave in medicinskega pripomočka. Vloga je nepopolna takrat, ko ne vsebuje vseh podatkov, ki so v 66. členu ZUP določeni kot obvezni, torej mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava, predvsem navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oz. predlog, navedbo o tem, kdo je morebitni zastopnik ali pooblaščenec, če se poda na obrazcu, tudi navedbo uradno dodeljene identifikacijske številke, če je ta potrebna zaradi identifikacije stranke ali zaradi pridobivanja podatkov iz uradnih evidenc. Vloga je nerazumljiva, če se iz nje ne da razbrati, kaj stranka zahteva oziroma predlaga. Pritožbena sodišče ugotavlja, da vloga tožeče stranke ni bila ne nepopolna, ne nerazumljiva. Podana pa je bila tudi na obrazcu tožene stranke. Zato ni bilo moč uporabiti drugega odstavka 67. člena ZUP, prav tako pa je vložnik na zahtevo po dopolnitvi vloge odgovoril in toženi stranki posredoval celotno dokumentacijo, ki jo je posedoval skupaj z obširnim opisom zadeve. Tožena stranka je pred izdajo svoje odločitve pridobivala po uradni dolžnosti tudi podatke, kar je v skladu s 3. točko 66. člena ZUP. Upoštevajoč tako ugotovljeno dejansko stanje, bi morala tožena stranka o zadevi odločiti meritorno, ne pa postopkovno vlogo zavreči.
Kakšno konkretno kršitev ZKP bi naj zagrešilo prvostopno sodišče s tem, ko je na izrecno željo in vztrajanje obrambe na glavni obravnavi dne 28. 8. 2017 zaslišalo obdolženčevo ženo D.H., ki je očitno na obravnavo pristopila (ne da bi jo sodišče vabilo) po navodilih obrambe, pritožnik ni pojasnil. Da bi zaradi zaslišanja navedene priče prišlo do kakršnihkoli kršitev ZKP v škodo obdolženca, pa pritožbeno sodišče tudi ob preizkusu napadene sodbe po uradni dolžnosti, ni zasledilo.
starostna pokojnina - ponovna odmera - delnice podjetja
Pritožbeno sodišče je že v več podobnih zadevah zavzelo enotno pravno stališče, da odločba, izdana po uradni dolžnosti o novi odmeri starostne pokojnine lahko učinkuje le za naprej.
popravni sklep - končna sodba - dopolnilna sodba - spor majhne vrednosti
S popravnim sklepom je mogoče popraviti napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom, medtem ko o zahtevku, ki se nanaša na glavno stvar in stranske terjatve, sodišče odloči s sodbo.
Odločitev sodišča prve stopnje, da se pritožba toženca šteje za umaknjeno, je bila sprejeta ob predpostavki, da slednji ni poravnal sodne takse za pritožbo. Toženec s priloženim gradivom prepričljivo izkazuje nasprotno. Sodno takso je namreč poravnal, vendar ne v enkratnem znesku 5.535,00 EUR, temveč s šestimi zaporednimi plačili po 930,00 EUR. Vsa plačila so bila opravljena v imenu toženca in s pravilno referenco ter pravočasno.
I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - poslabšanje zdravstvenega stanja - nova invalidnost
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da pri tožniku do bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja in nastanka nove invalidnosti, po že ugotovljeni invalidnosti od 11. 4. 2013, pri tožniku ni prišlo in je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je potrebno tožbeni zahtevek tožnika zavrniti.
Sodišče prve stopnje je glede plačil, ki se nanašajo na čas od prenehanja delovnega razmerja do reintegracije (v posledici ugotovitve nezakonitosti te odpovedi na podlagi pravnomočne sodbe), pravilno uporabilo 190. člen OZ. Ta v prvem odstavku določa, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Na podlagi tretjega odstavka pa je tisti, ki nekaj prejme glede na podlago, ki je pozneje odpadla, dolžan prejeto vrniti. Zaradi sodbe Vrhovnega sodišča RS, s katero je bil zavrnjen zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in s tem povezana reintegracijski in reparacijski zahtevek, je torej odpadla podlaga za priznanje delovnega razmerja v spornem času.
Tožeča stranka je toženca 11. 12. 2013 pozvala na delo in ga nato z 12. 12. 2013 napotila na čakanje na delo na domu, dne 16. 12. 2013 pa mu je odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, z odpovednim rokom, ki se je iztekel 15. 1. 2014. Ker je bil toženec reintegriran v delovno razmerje, ni podlage za to, da bi moral toženec tožeči stranki povrniti izplačane zneske plače za to obdobje od 12. 12. 2013 do 15. 1. 2014 in odpravnine, ki mu je bila izplačana ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov na podlagi 108. člena ZDR-1.
Ker sodišče prve stopnje v izreku ni navedlo višine tožbenega zahtevka, ki ga je zavrnilo, preizkus sodbe ni mogoč, izrek sam pa je nerazumljiv. S tem pa je storjena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - oddaja pošiljke na bencinskem servisu
Tožnica je pritožbo oddala priporočeno in sicer na pooblaščenem bencinskem servisu na ustrezni pisemski ovojnici. Pošiljka je bila priporočeno oddana 18. 12. 2017. Omenjeno izhaja tudi iz potrdila o oddaji pošiljke. Iz potrdila Pošte Slovenije izhaja, da je šlo za priporočeno pismo in da ga je pošta prevzela 18. 12. 2017. Iz splošnih pogojev za sprejem in izročanje pošiljk na bencinskih servisih (ki so začeli veljati 15. 10. 2008) izhaja, da lahko pošiljatelj na A. odda priporočeno pismo v predpisani, predtiskani ovojnici, kateri doda potrdilo o oddaji pošiljke. Omenjeno je bilo v predmetni zadevi tudi storjeno. V tem primeru pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila poštna pošiljka (pritožba) oddana priporočeno na pooblaščenem bencinskem servisu in sicer 18. 12. 2017, torej še v okviru pritožbenega roka.
Tožnik s predlagano začasno odredbo zahteva izplačilo nadomestila plače z vsemi dodatki in pravicami, kot je bilo pred izdajo dokončne odločbe ZPIZ. V predlogu za izdajo začasne odredbe navaja, da mu je prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki, pri tem pa niti ne navede, kdaj in iz katerega razloga, niti tožnik ne predloži ustreznega dokazila o prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki. Tožnik tako dosedaj ni izkazal temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe, to je verjetnosti obstoja terjatve.
Izročevalec, ki odklanja izvrševanje obveznosti s strani prevzemnika in ki so določene v pogodbi o preužitku, ne more zahtevati razveze pogodbe o preužitku.
Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (2015) člen 48.. ZDR-1 člen 9, 9/2, 9/3, 92, 94, 129, 129/1, 129/2, 222.. ZKolP člen 4.
dodatek za delovno dobo - plačilo razlike plače - delovna doba - višina dodatka
Prvi odstavek 129. člena ZDR-1 določa, da delavcu pripada dodatek za delovno dobo, drugi odstavek istega člena pa, da se višina dodatka za delovno dobo določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Navedeno določbo je možno razlagati edino tako, da delavcu pripada dodatek za vso (tj. celotno oziroma skupno) delovno dobo pri vseh dosedanjih delodajalcih delavca. Če bi imel namreč zakonodajalec pri določitvi dodatka za delovno dobo v mislih zgolj delovno dobo, ki jo je delavec dosegel pri zadnjem delodajalcu, bi bilo to v zakonu izrecno določeno. Zakon je kolektivnemu urejanju prepustil zgolj višino dodatka za delovno dobo, ne pa tudi opredelitve obdobja delovne dobe, od katerega se delavcem obračunava in izplačuje dodatek za delovno dobo.
ZSDP-1 člen 25, 25/1,29, 29/2, 35, 114, 115, 115/4.. ZSDP člen 23.
očetovski dopust - večplodna nosečnost
Že po jezikovni razlagi 1. odstavka 25. člena ZSDP-1, po kateri ima oče ob rojstvu otroka oziroma otrok pravico do očetovskega dopusta v trajanju 30 dni, očetu dvojčkov ni mogoče priznati 60 dni očetovskega dopusta, torej 30 dni za vsakega otroka.
Trajanje očetovskega dopusta se torej v primeru rojstva dvojčkov ne more podaljšati. Podaljša pa se starševski dopust. Na podlagi 2. odstavka 29. člena ZSDP-1 se starševski dopust v primeru hkrati več živorojenih otrok podaljša za 90 dni. Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 130 dni, ki ga eden od staršev izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 30 dni pa je neprenosljivih. Oče pa lahko prenese na mater 130 dni starševskega dopusta. Ob rojstvu dveh ali več hkrati živorojenih otrok lahko starši starševski dopust v obliki polne odsotnosti z dela izrabljajo istočasno, kar je dopustno samo v izjemnih primerih (35. člen ZSDP-1).
zavrženje zahteve za izločitev sodnika - namen zavlačevanja postopka - vzdrževanje reda na glavni obravnavi - vodstvo glavne obravnave - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - zaslišanje oškodovanca kot priče
Sodnik, ki postopa v zadevi, je hkrati sodnik, ki je pristojen in odgovoren za vsestransko razjasnitev zadeve, česar v pogojih procesne nediscipline in/ali vezanosti s predlogi strank ni mogoče doseči. V tem je smisel tako imenovanega formalnega in materialnega procesnega vodstva, na katerega se sodišče prve stopnje v razlogih sodbe upravičeno sklicuje in od tod omejitve v procesnih razpolaganjih strank.
Za vse sklepe, povezane s katerimkoli vodstvom glavne obravnave velja, da se po petem odstavku 299. člena ZKP razglasijo in s kratko obrazložitvijo vpišejo v zapisnik o glavni obravnavi.
Izpodbojni razlogi iz 370. člena ZKP se ne razlikujejo zgolj po predmetu, ampak še po učinkih.
Potrebo po dokazovanju, ki jo določajo odločilnost dejstev iz opisa dejanja glede na materialnopravno normo in raven že doseženega spoznanja med dokazovanjem teh dejstev.
Oškodovanka, zaslišana kot priča po odpovedi privilegiju iz 2. točke prvega odstavka 236. člena ZKP, je po drugem odstavku 240. člena ZKP dolžna govoriti resnico, ne sme ničesar zamolčati, odgovora na zastavljena vprašanja, izven primerov iz 283. člena ZKP, pa niti na ponovljeni glavni obravnavi ne bi smela zavrniti.
Kaznivosti dejanja in posebej njegove protipravnosti ne določajo časovni okvirji, temveč zakonski znaki.
Ker so odločilna dejstva določena s predmetom odločitve, ki je v obravnavani zadevi po razumljivem izreku sodbe v uporabi materialnopravnih norm (1. točka prvega odstavka 359. člena ZKP), razlogi v zvezi z izločitvijo sodnice posameznice in zavrnitvijo dokaznih predlogov, niso razlogi o odločilnih dejstvih, ampak razlogi iz 2. stavka sedmega odstavka 364. člena ZKP.
Bistvo je, da je za zavrženje zahteve za izločitev sodnika stvarno pristojen sodnik, ki postopa v zadevi in ne predsednik sodišča, da je procesna disciplina, za katero skrbi ta sodnik, eden izmed pogojev za vsestransko razjasnitev zadeve, da se zato morajo stranke sodnikovemu vodstvu glavne obravnave podrediti ter še, da sodnika predlagani dokazi ne zavezujejo.