oprostitev plačila sodne takse - kriteriji za oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev plačila - odlog ali obročno plačilo taks - likvidnostno stanje stranke - premoženjsko stanje stranke
S takojšnjim plačilom takse bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnik, zato je utemeljen odlog plačila sodne takse.
sodna rehabilitacija - pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence - diskrecijska pravica sodišča
Sodišče ni obligirano ugoditi prošnji za izbris sodbe iz kazenske evidence, saj gre za diskrecijsko pravico sodišča. Slednje pri odločanju o obsojenčevi prošnji ugotavlja, ali je podana ena ali več takšnih okoliščin, ki pri individualnem obsojencu opravičujejo zaključek, da si izbris zasluži v krajšem času, kot je predviden za zakonsko rehabilitacijo.
iztek veljavnosti pogodbe - pooblaščenec po zaposlitvi - naročanje blaga - opravljanje dela - nepodpisane dobavnice - praksa, vzpostavljena med strankama
Določilo 80. člena OZ v primerjavi s prvim odstavkom 32. člena ZGD-1 razširja krog oseb, ki lahko veljavno izjavljajo voljo v imenu gospodarske družbe ali samostojnega podjetnika posameznika. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, da sta bila P. S. in A. P. zaposlena pri toženi stranki in da je bilo naročanje blaga za obravnavana gostinska lokala povezano z njunim delom, pravilno štelo, da sta za toženo stranko pravno veljavno naročala blago. Za uporabo 80. člena OZ ni pomembno, ali je zaposlitev formalna ali neformalna ("na napotnico"), temveč okoliščina, da za pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika nekdo opravlja tako delo, kot ga predvideva 80. člen OZ.
Pravdni stranki sta poslovali tudi tako, da dobavnic nista podpisovali in/ali žigosali. To pa, ob upoštevanju 12. člena OZ, po katerem se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upošteva tudi praksa, vzpostavljena med strankama, in okoliščine, da je bilo blago dejansko dobavljeno, na presojo utemeljenosti zahtevka ne more vplivati.
Pogodba o zaposlitvi med drugim določa, da v kolikor pripadnik predčasno, pred iztekom 10 let prekine ali enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi, ali ne opravi uspešno osnovnega vojaškega strokovnega usposabljanja, ali če se mu v tem času odpove delovno razmerje zaradi krivdnih razlogov na njegovi strani, je dolžan posebno denarno nagrado v celoti vrniti v treh mesecih po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Tožencu je prenehalo delovno razmerje zaradi neupravičene odsotnosti po 2. točki prvega odstavka 62. člena ZSSloV, zato je dolžan povrniti tožeči stranki prejeto nagrado ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.
Pritrditi je pritožbi, ko graja pravilnost na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja in izpostavlja, da se je sodišče prve stopnje ukvarjalo predvsem z ocenjevanjem izpovedb oškodovanca, ne pa v enaki meri tudi s kritično oceno zagovora obdolženca in vseh ostalih izvedenih dokazov.
ZSDP-1 člen 79, 79/1, 79/2, 79/3.. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (2014) člen 6, 6/1.
dodatek za nego otroka
Pravna podlaga v obravnavani zadevi je ZSDP-1. Ta v 79. členu določa dodatek za nego otroka. Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanju življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi takega otroka. Pri tem je višina dodatka za nego otroka zaradi povišanih življenjskih stroškov opredeljena v višini 100,00 EUR mesečno (prvi in drugi odstavek 79. člena ZSDP-1). V tretjem odstavku pa je opredeljen dodatek za nego otroka s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju ali težko ali funkcionalno težko gibalno ovirane otroke oziroma otroke z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni, ki ga določi minister na predlog pediatrične klinike, ki potrebujejo posebno nego in varstvo in ta znaša 200,00 EUR mesečno. V obravnavanem primeru sta obe zdravniški komisiji in sicer zdravniška komisija prve in druge stopnje bili mnenja, da gre za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo po 6. členu Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, točka 21, priloge 1 (seznam težkih, kroničnih bolezni in stanj). Navedena ugotovitev pomeni, da gre za otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni, kot je določeno v tretjem odstavku 79. člena ZSDP-1.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka tožnika trajno premestila z delovnega mesta sekretar na delovno mesto višji svetovalec, ki se opravlja v nazivu nižje stopnje in sicer svetovalec, kar je v nasprotju z določbo 2. odstavka 147. člena ZJU. Po tej določbi je mogoče uradnika trajno premestiti le na uradniško delovno mesto, ki se lahko opravlja v nazivu iste stopnje, razen če je premestitev izvedena iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga, to pa ni razlog, ki ga je tožena stranka navedla v sklepu o premestitvi (1. in 2. točka 1. odstavka 147. člena ZJU). Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da tožnik ni bil trajno premeščen iz razloga nesposobnosti in tudi ne iz poslovnega razloga, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je premestitev tožnika nezakonita.
Predlagana začasna odredba, kot jo je podal tožnik (torej zadržanje učinkovanja sklepa tožene stranke o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi) ni primerna glede na dejstvo, da je sklep tožene stranke o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi že pričel učinkovati. Ker je ta sklep že pričel učinkovati, z začasno odredbo ni mogoče več zahtevati zadržanja njenega učinkovanja.
ZDSS-1 člen 73.. ZPP člen 394, 394-10, 395, 395/2, 396.
obnova postopka - zavrženje predloga - nova dejstva in dokazi
Dokazi morajo obstajati že takrat, ko je tekel prejšnji postopek pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze v pravnomočno končanem postopku. V obravnavani zadevi pa takšno stanje ni podano in klinično - psihološki izvid psihiatrične klinike ne more predstavljati obnovitvenega razloga iz 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP, posledično pa obnova postopka ni dopustna, ker niso izpolnjene vse predpisane predpostavke.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - grožnja
Dolžnosti in delovne obveznosti, ki jih mora izpolnjevati delavec, in opustitev katerih povzroči kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti, niso vezane le na delovni proces oziroma delo v organiziranem delovnem procesu, morajo pa biti povezane z naravo dela pri delovnem procesu.
Tožnik in sodelavec sta direktorja tožene stranke žalila in mu grozila pri mizi ter mu nato, ko se je prav zaradi tega odločil oditi, sledila pred hotel in tam s takim ravnanjem nadaljevala. Tožnik je ravnal v nasprotju z 9. členom pogodbe o zaposlitvi in 37. členom ZDR-1, ker se ni vzdržal ravnanj, ki bi glede na naravo dejavnosti in delodajalca materialno in moralno škodovala poslovnim interesom delodajalca (sporna izjava ter kasnejše ponavljanje dela te izjave, ki že sam zase predstavlja nedopustno grožnjo). Tožnik tako neutemeljeno uveljavlja, da tudi če bi izrekel navedene besede, to glede na vse okoliščine primera ne bi utemeljevalo izredne odpovedi kot skrajnega ukrepa delodajalca, saj ni podan pogoj po prvem odstavku 109. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da glede na vse okoliščine primera od tožene stranke ni mogoče pričakovati, da bo s tožnikom nadaljevala delovno razmerje (vsaj do izteka odpovednega roka).
poznavanje prava po uradni dolžnosti - pravilo iura novit curia - članstvo v zbornici - obvezno članstvo v zbornici - plačilo članarine - izterjava članarine zbornice - izstop iz članstva - prenehanje članstva - trditveno in dokazno breme - objava sprememb pravil
Sodišče pozna pravna pravila po uradni dolžnosti (iura novit curia), vendar se to nanaša samo na splošna in abstraktna pravna pravila, vsebovana v splošnih pravnih aktih, kar za obravnavani statut te zbornice ne velja. V primeru statuta namreč sodišče vsebino razmerja ugotavlja na podlagi in v mejah trditev pravdnih strank in na podlagi dokazov, ki jih stranki predlagata.
Tožeča stranka po končanem šolanju ni izpolnila svoje obveznosti ponuditi ustrezno zaposlitev tožencu, zato mu ne more očitati, da ponujene zaposlitve ni sprejel in od njega posledično zahtevati vračilo štipendije in stroškov izobraževanja.
Objava na odprtem delu FB profila, kljub temu, da je javna, ne pomeni, da jo tudi dejansko vpogleda vsakdo, ki je aktiven na družbenem omrežju, temveč le osebe, ki jih ta FB profil zanima. Zgolj možnost, da bi lahko izjavo videl vsak uporabnik družbenega omrežja v Sloveniji, ne zadošča, saj tožeča stranka niti ne trdi, da je bil FB profil, na katerem je bila sporna objava, zanimiv za širok krog ljudi v Sloveniji. Kljub izrecnemu pozivu tožeča stranka sodišču ni dostavila seznama strank, ki naj bi sporno izjavo dejansko videle. V naravi družbenega omrežja je, da objave na njem niso objektivne, gre za mnenja in stališča imetnika profila. Sporna izjava je v okviru zahtevanih standardov izražanja na družbenih omrežjih (ni na prvi pogled žaljiva in zaničevalna). Vse našteto po mnenju pritožbenega sodišča ob pravilni uporabi materialnega prava pomeni, da konkretne okoliščine zadeve ne opravičujejo odškodnine po 183. členu OZ.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 64, 64/1, 65, 65/1, 65/1-1, 66, 66/1, 66/1-3, 72, 72/1, 72/4, 72/6, 89, 89/1, 89/1-1, 113, 113/6.. ZZVZZ člen 23.
medicinsko tehnični pripomočki - invalidski voziček - nadstandardne potrebe
Sodišče prve stopnje je, upoštevajoč tožnikovo zdravstveno stanje ugotovilo, da je za tožnika edino funkcionalno ustrezen voziček, skupaj z vtoževanimi nadstandardnimi dodatki oziroma deli, zato je pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku iz tega naslova.
razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje - novo sojenje pred drugim sodnikom - kaznivo dejanje poneverbe
Navedbe pritožbe dejansko kažejo na nepopolno, če ne že tudi zmotno ugotovljeno dejansko stanje obravnavanega kaznivega dejanja. Sodišče prve stopnje bi moralo natančno in določno ugotoviti, kdaj in na podlagi katerega pravnega akta je bil obdolženi zaposlen v družbi P.d. d.o.o., za katero časovno obdobje, kakšne zadolžitve je imel in kakšen je bil dogovor glede njegovega plačila, zlasti kakšno plačilo bi moral prejeti, kdaj in na kakšen način ter v kakšni višini ter glede na to, da zatrjuje, da ni dobil nič plačanega, oceniti, ali si je dejansko protipravno prilastil denar, kot se mu to očita z obtožbo, in to v svojstvu, ki je navedeno v obtožbi.
Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da prva pripravljalna vloga tožnika za postopek ni bila nepotrebna, saj gre za pripravljalni spis, dolg kar 11 strani, v katerem se tožnik vsebinsko opredeljuje do pravno pomembnih vprašanj v predmetnem individualnem delovnem sporu in ne gre zgolj za ponovitev tožbenih trditev.
V primeru, če je sodišče prve stopnje pisni izvid in mnenje štelo za zelo zahtevno, je potrebno upoštevati, da se mora izvedenec pripraviti za ustno podajanje zelo zahtevnega izvida in mnenja. Nižji znesek nagrade za ustno podajanje izvida in mnenja je namreč že upoštevan v 52. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
OZ člen 347, 347/1, 360.. ZZVZZ člen 28, 29, 78a, 84.
začasna nezmožnost za delo - nadomestilo plače - samostojni podjetnik - prispevki za socialno varnost - zastaranje
Sodna praksa se je v podobnih primerih, ko gre za nadomestila plač, že izrekla, da te terjatve zastarajo v triletnem zastaralnem roku.
Tožniku ni bila priznana pravica do nadomestila plače za čas začasne zadržanosti od dela. Iz izreka sporne odločbe namreč izrecno izhaja, da se ta pravica zadrži. Te pravice tožnik glede na 78.a člen ZZVZZ, preden je poravnal prispevke, niti ni mogel uveljavljati. Iz te določbe namreč izrecno izhaja, da dokler ne poravna obveznosti glede plačevanja prispevkov, lahko uveljavlja na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja le nujno zdravljenje. Ker torej tožnik vse do plačila prispevkov glede na navedeno določbo ni mogel uveljavljati pravice do nadomestila, niti mu ta z že omenjeno odločbo ni bila priznana, je zastaranje začelo teči šele tedaj, ko je tožnik izpolnjeval vse z zakonom določene pogoje, da je lahko uspešno pri tožencu uveljavljal pravico do plačila nadomestila. Ker so bili prispevki plačani 28. 6. 2016, je torej zastaranje začelo teči šele z omenjenim dnem.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00008707
KZ-1 člen 224.. ZKP člen 352, 352/1, 393.
zasebna tožba - zahteva upravičenega tožilca - svaštvo - zavrženje obtožnega akta
Svaštvo je podano v času trajanja zakonske zveze oziroma smiselno enako tudi v času trajanja drugih z zakonsko zvezo izenačenih skupnosti (zunajzakonska skupnost, partnerska zveza in nesklenjena partnerska zveza). Stopnje (kolena) svaštva se določajo analogno krvnemu sorodstvu. Očim in pastorek sta torej v razmerju svaštva v prvem kolenu. Ugotovljeno bližnje razmerje med obdolžencem in oškodovancem se v zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 izkaže za ključno z vidika ugotavljanja upravičenega tožilca. V skladu z določbo 224. člena KZ-1 se namreč tovrstna kazniva dejanja v primeru, če so storjena tudi zoper sorodnika po svaštvu do drugega kolena, preganjajo na zasebno tožbo.