KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00011401
KZ-1 člen 186, 186/1. ZPPPD člen 10.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili - opis subjektivnih znakov kaznivega dejanja - modifikacija obtožnega akta
Gojenje konoplje v prirejenem prostoru, za ureditev katerega je potreben denarni vložek, ki je nedvomno veliko večji kot 20,00 EUR za nakup etanola, kar bi naj predstavljalo oviro, da obdolženec že iz prve žetve konoplje ni izdelal olja oziroma smole, ampak je pridelek posušil, posušene vršičke konoplje pa hranil v steklenih kozarcih v spalnici v sefu, že samo po sebi dokazuje, da je šlo za obdolženčevo ukvarjanje s pridelavo prepovedane droge, za kar ni imel dovoljenja pristojnega ministrstva v smislu 10. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (v nadaljevanju ZPPPD), tedaj konopljo prideloval neupravičeno. Število 12-ih rastlin konoplje, katerih posušeni rastlinski material predstavlja 51,15 grama (list. št. 48 spisa), ob dopolnilni okoliščini, ko konoplje ni gojil prvič, ampak v času, ko je imel v posesti še 127,32 gramov posušene konoplje iz prve žetve, po oceni pritožbenega sodišča presega količino, ki bi kazala zgolj za domačo rabo, to je individualno porabo v nekaj dneh.
Količina prepovedane droge konoplje za lastno uporabo v Republiki Sloveniji ni zakonsko regulirana, jo je pa izoblikovala sodna praksa.
Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da prva pripravljalna vloga tožnika za postopek ni bila nepotrebna, saj gre za pripravljalni spis, dolg kar 11 strani, v katerem se tožnik vsebinsko opredeljuje do pravno pomembnih vprašanj v predmetnem individualnem delovnem sporu in ne gre zgolj za ponovitev tožbenih trditev.
ZUP člen 139, 139/2.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 38, 38/1, 38/1-1.
zdravljenje v tujini - povrnitev stroškov zdravljenja v tujini
V zvezi s presojo napotitve tožene stranke na zdravljenje v tujino tožnice na določeno ustanovo v tujino je tožena stranka pred napotitvijo tožnice pridobila strokovno mnenje in tako ravnala v skladu z določili POZZ in ZZVZZ glede izvrševanja pravice do zdravljenja v tujini. Pridobila je mnenje izvajalcev na terciarni ravni, ki razpolagajo z ustreznim znanjem. Toženec tožnice v predsodnem postopku res ni zaslišal, niti je ni posebej pregledal, saj za to ni bilo nobenega razloga, ker je šlo za realizacijo priznane pravice do zdravljenja v tujini in v zvezi s tem za medicinsko strokovna vprašanja glede napotitve tožnice v tujino in zgolj zaradi tega, ker tožnica ni bila zaslišana izpodbijani odločbi nista nezakoniti.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - grožnja
Dolžnosti in delovne obveznosti, ki jih mora izpolnjevati delavec, in opustitev katerih povzroči kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti, niso vezane le na delovni proces oziroma delo v organiziranem delovnem procesu, morajo pa biti povezane z naravo dela pri delovnem procesu.
Tožnik in sodelavec sta direktorja tožene stranke žalila in mu grozila pri mizi ter mu nato, ko se je prav zaradi tega odločil oditi, sledila pred hotel in tam s takim ravnanjem nadaljevala. Tožnik je ravnal v nasprotju z 9. členom pogodbe o zaposlitvi in 37. členom ZDR-1, ker se ni vzdržal ravnanj, ki bi glede na naravo dejavnosti in delodajalca materialno in moralno škodovala poslovnim interesom delodajalca (sporna izjava ter kasnejše ponavljanje dela te izjave, ki že sam zase predstavlja nedopustno grožnjo). Tožnik tako neutemeljeno uveljavlja, da tudi če bi izrekel navedene besede, to glede na vse okoliščine primera ne bi utemeljevalo izredne odpovedi kot skrajnega ukrepa delodajalca, saj ni podan pogoj po prvem odstavku 109. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da glede na vse okoliščine primera od tožene stranke ni mogoče pričakovati, da bo s tožnikom nadaljevala delovno razmerje (vsaj do izteka odpovednega roka).
ZUP člen 9, 138.. ZSV-UPB2 člen 100, 100/1, 100/3, 100/6.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 6, 9, 15, 18, 18/5.. ZZZDR-UPB1 člen 131b.
plačilo storitev za institucionalno varstvo - oprostitev plačila
Upravičenci in drugi zavezanci so po 1. odstavku 100. člena ZSV dolžni plačati storitve institucionalnega varstva. Na zahtevo upravičenca do socialno varstvene storitve odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila storitve center za socialno delo v skladu z merili Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Uredba). Skladno s 6. členom Uredbe pravico do oprostitve lahko uveljavljajo upravičenci in zavezanci, če ne morejo plačati celotne vrednosti opravljene storitve, po vrstnem redu plačil. Merila, od katerih je odvisna oprostitev, so vrednost opravljene storitve, višina ugotovljenega dohodka, meja socialne varnosti, plačilna sposobnost in prispevek k plačilu storitve (9. člen Uredbe). Primarno je storitev institucionalnega varstva dolžan plačati upravičenec sam, če oskrbnina presega njegovo plačilno sposobnost, ima pravico do oprostitve plačila. Višino oprostitve oziroma razliko je dolžan plačati zavezanec. Če je zavezancev več, pa vsi skupaj. Prispevki zavezancev se, razen v predpisanih primerih, določijo v razmerju, ki veljajo za njihovo plačilno sposobnost (5. odstavek 18. člena Uredbe). Plačilna sposobnost je določena v 15. členu Uredbe.
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51.
izvedensko mnenje - izvedenina - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Tudi po vpogledu v dokumentacijo v spisu pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za obsežno dokumentacijo, in da je sodišče prve stopnje izvedenki utemeljeno priznalo nagrado za zelo zahtevno izvedensko mnenje.
Pridobljeno izvedensko mnenje predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožnici, poleg že v predsodnem upravnem postopku priznanih fizičnih razbremenitev, časovna razbremenitev ni utemeljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00009118
OZ člen 349, 427, 427/1, 427/3. ZFPPIPP člen 123, 123/3, 123/3-2, 249, 298, 298/5, 300, 300/4. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2. ZPP člen 212, 285. URS člen 22.
zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - verjetnost obstoja terjatve - verjetnost nevarnosti - vsebina pogodbe - veljavnost pogodbe - zastaranje terjatve - pripoznava dolga - podpis obrazca IOP (izpis odprtih postavk) - podpis računovodje - pretrganje zastaranja terjatve - prevzem dolga - privolitev upnika k pogodbi o prevzemu dolga - domneva, da je upnik dal privolitev - sprejem izpolnitve - ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije - rubež in prenos terjatve v izterjavo - prenos terjatve namesto plačila - vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe in zavarovanja - prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku - prenehanje ločitvene pravice - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - materialno procesno vodstvo - konkretizacija trditev - manjkajoče trditve - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - ex lege pobot
Podpisan IOP obrazec s strani računovodkinje ne predstavlja izjave volje.
S podpisom IOP obrazca s strani računovodkinje, ni prišlo do pretrganja zastaranja terjatve.
Glede na to, da upnik tožeče stranke H. d. o. o. ločitvene pravice v stečajnem postopku ni prijavil, je ta na podlagi določila petega odstavka 298. člena ZFPPIPP prenehala. Iz tega sledi, da je zmotno pritožbeno stališče, da tožeča stranka ni aktivno legitimirana v tej pravdi.
Iz končnega seznama preizkušenih terjatev je razvidno, da je bila tožena stranka kot upnik tožeče stranke napotena na pravdo, vendar tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve, ni vložila. Zato je njena terjatev na podlagi določila četrtega odstavka 300. člena ZFPPIPP prenehala. Glede na navedeno je zmotno pritožbeno stališče, da je prišlo na podlagi 261. člena ZFPPIPP do ex lege pobota ob začetku stečajnega postopka.
Pri odločanju o ugovoru sodišče prve stopnje ne sme upoštevati tistih novih dejstev, ki jih v prid utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe upnik navede šele po izdanem sklepu o začasni odredbi.
Konkretizacija posameznih pravotvornih dejstev je stvar pravdnih strank. Izven okvirov tega določila pa mora sodišče prve stopnje skladno z določilom 285.člena ZPP postopati le takrat kadar manjkajo posamezne navedbe o odločilnih pravnih dejstvih, ne pa takrat, kadar manjka cel sklop navedb, ki pa bi, če bi jih ena stranka zatrjevala, morda utegnil pripeljati do drugačne odločitve. S takim postopanjem pa bi sodišče poseglo v ustavno zagotovljeno enako varstvo pravic strank pred sodiščem iz 22. člena Ustave RS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LOKALNA SAMOUPRAVA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00008565
ZPP člen 339., 339/2., 339/2-8., 458., 458/1.. ZVO-1 člen 149., 149/1.. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki (2012) člen 52.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - kršitev pravice stranke do obravnavanja pred sodiščem - plačilo komunalnih storitev - občinski odlok - domneva - občinski odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki - število uporabnikov stanovanja - obvezna lokalna gospodarska javna služba
Ne gre za račune, ki naj bi bili izdani na podlagi ponarejenih podatkov, ampak za račune, izdane na podlagi domneve, ki je v Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki predvidena za primer, ko izvajalec ne more na podlagi podatkov uporabnika oziroma na podlagi podatkov iz uradnih evidenc določiti kriterijev za obračun svojih storitev. Tožena stranka bi se uporabi te domneve lahko izognila tako, da bi sporočila izvajalcu komunalnih storitev podatek o tem, koliko oseb v posameznem njenem stanovanju živi in storitve uporablja.
nedopustnost izvršbe - preživnina za polnoletnega otroka - center za izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
Prenehanje izvršilnega naslova po polnoletnosti otroka z motnjo v telesnem in duševnem razvoju ob doseženi polnoletnosti ni avtomatična. Če so sporna dejstva glede preživninske obveznosti starša do otroka, gre za opozicijski ugovorni razlog, v katerem je tožba za nedopustnost izvršbe dopustna.
V primeru, če je sodišče prve stopnje pisni izvid in mnenje štelo za zelo zahtevno, je potrebno upoštevati, da se mora izvedenec pripraviti za ustno podajanje zelo zahtevnega izvida in mnenja. Nižji znesek nagrade za ustno podajanje izvida in mnenja je namreč že upoštevan v 52. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 49.
izvedensko mnenje - nagrada - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije
Sodišče prve stopnje je za razjasnitev dejanskega stanja v zvezi oceno tožničine invalidnosti postavilo komisijo. Izrecno ji je bilo naloženo, da izvedensko mnenje poda med drugim tudi po proučitvi dokumentacije s klinike, ki jo pridobi sama. Pisno izvedensko mnenje je podala tudi na podlagi te, dodatno zbrane dokumentacije. Sodišče prve stopnje je zato komisiji v zvezi z izdelavo obravnavanega mnenja utemeljeno priznalo tudi nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije.
razpravno načelo - grajanje dokazne ocene - ocena izpovedi priče - obdobje izdajanja računov - rok izpolnitve ni bistvena sestavina pogodbe
Pričevanju te osebe ni sledilo zaradi nasprotujočih informacij, ki jih je dala. Sodišče prve stopnje je štelo, da je nasprotje v tem, da je priča po eni strani trdila, da je tožena stranka plačala vsa opravljena dela, nato pa je izpovedala, da je imela tožena stranka proti koncu pogodbenega sodelovanja določene finančne težave in da ne ve, kako natančno so potekala plačila opravljenih del ter da ni seznanjena s tem, kaj je bilo plačano in kaj ne.
Zahtevek tožeče stranke ni neutemeljen že zato, ker tožeča stranka ni računov izdajala mesečno, temveč za več mesecev hkrati po opravljenih delih. Tožena stranka ne trdi, da bi bilo pravočasno izdajanje računov bistvena sestavina pogodbe. Če izpolnitev obveznosti v določenem roku ni bistvena sestavina pogodbe, obdrži dolžnik pravico, da tudi po izteku roka izpolni svojo obveznost, upnik pa, da zahteva njeno izpolnitev. Zato je ob upoštevanju navedenih določil tožeča stranka smela račune izdati tudi kasneje, ne da bi to kakorkoli vplivalo na utemeljenost plačil za opravljena dela.
poznavanje prava po uradni dolžnosti - pravilo iura novit curia - članstvo v zbornici - obvezno članstvo v zbornici - plačilo članarine - izterjava članarine zbornice - izstop iz članstva - prenehanje članstva - trditveno in dokazno breme - objava sprememb pravil
Sodišče pozna pravna pravila po uradni dolžnosti (iura novit curia), vendar se to nanaša samo na splošna in abstraktna pravna pravila, vsebovana v splošnih pravnih aktih, kar za obravnavani statut te zbornice ne velja. V primeru statuta namreč sodišče vsebino razmerja ugotavlja na podlagi in v mejah trditev pravdnih strank in na podlagi dokazov, ki jih stranki predlagata.
razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje - novo sojenje pred drugim sodnikom - kaznivo dejanje poneverbe
Navedbe pritožbe dejansko kažejo na nepopolno, če ne že tudi zmotno ugotovljeno dejansko stanje obravnavanega kaznivega dejanja. Sodišče prve stopnje bi moralo natančno in določno ugotoviti, kdaj in na podlagi katerega pravnega akta je bil obdolženi zaposlen v družbi P.d. d.o.o., za katero časovno obdobje, kakšne zadolžitve je imel in kakšen je bil dogovor glede njegovega plačila, zlasti kakšno plačilo bi moral prejeti, kdaj in na kakšen način ter v kakšni višini ter glede na to, da zatrjuje, da ni dobil nič plačanega, oceniti, ali si je dejansko protipravno prilastil denar, kot se mu to očita z obtožbo, in to v svojstvu, ki je navedeno v obtožbi.
izvršilni stroški - sklep o poplačilu - poseben sklep o stroških - pravni interes
Ker je sodišče prve stopnje že izdalo pravnomočni sklep o poplačilu z dne 18. 7. 2017, ki pomeni končno odločitev o poplačilu upnikovih stroškov postopka (tudi glede stroškov cenilca), nima druga dolžnica pravnega interesa za sprejem (predhodnega) vmesnega sklepa, s katerim se stroški dolžniku šele naložijo v plačilo.
prodajna pogodba - ugovor nepravilne izpolnitve - ustreznost dobavljenega blaga - razpravno načelo - garancijski list - ustrezna dokumentacija
V pravdnem postopku velja pravilo, da mora vsaka stranka navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje, ki mu tožena stranka ni zadostila, ker ni podala nobene trditve o tem, za katero dobavljeno blago ji tožeča stranka ni izročila garancijskih listov, za katerega ne atestov in za konkretno katero blago ji ni izročila tehnične dokumentacije. Da pa bi morala tožeča stranka za vse blago po zakonu izročiti toženi stranki listine, ki jih zahteva, ne drži. Zaradi nesklepčnosti obrambnih trditev tožene stranke proti plačilu kupljenega blaga, sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za presojo, da tožeča stranka toženi stranki ni dostavila ustrezne dokumentacije, ki bi jo bila dolžna po zakonu izročiti toženi stranki ob izročitvi blaga, katerega plačilo je predmet tega spora.
plača - nadomestilo plače - funkcionar - prenehanje funkcije - župan - lokalna skupnost - občinski svet
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz napačne materialnopravne podlage, da je o obstoju tožnikove pravice do nadomestila plače že pravnomočno odločeno s strani mandatno-volilne komisije. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da se Upravno sodišče RS in Vrhovno sodišče RS v upravnem sporu doslej sploh ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je odločba mandatno-volilne komisije po svoji vsebini zakonita oziroma ali je tožnik do vtoževanega nadomestila glede na določila ZFDO upravičen. Nobeno od navedenih sodišč o tem vprašanju ni izdalo odločitve. Iz sklepa Vrhovnega sodišča RS I Up 21/2017 z dne 5. 4. 2017 izhaja le, da (aktualni) župan glede na določila ZLS ne more začeti sodnega postopka zaradi nezakonitosti vseh posameznih odločitev občinskega sveta oziroma njenih komisij in odborov kot delovnih teles, ampak se njegovo pooblastilo nanaša na odločitve v lokalnih zadevah javnega pomena, kamor pa odločanje o pravici do nadomestila plače po prenehanju funkcije župana ne sodi. To pa ne pomeni, da župan kot varuh zakonitosti v lokalni skupnosti ne more preprečiti izvršitve nezakonite odločitve občinskega sveta in njegovih delovnih teles, le aktivne legitimacije za kaj takega nima. To lahko stori v postopku pred sodiščem, ko kot zakoniti zastopnik občine "opravičuje" svoje ravnanje, da noče izvršiti oziroma da ni podlage za izvršitev odločbe mandatno‑volilne komisije.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00009812
OZ člen 5, 39, 39/2, 255. ZIZ člen 272.
ničnost pogodbe - nemoralna pogodba - nedopustna kavza - izbrisna tožba - aktivna legitimacija za izbrisno tožbo - aktivna legitimacija upnika - začasna odredba - začasna odredba o prepovedi odtujitve in obremenitve - zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice
Obravnavani kupoprodajni pogodbi sta bili sklenjeni z namenom izigrati tožnika kot upnika. Pogodba sklenjena s takšnim namenom je v opreki z moralnimi načeli. Taka kavza pogodbe je zato v skladu z drugim odstavkom 39. člena OZ nedopustna.
Upniku v primeru uspeha z ničnostno tožbo ni mogoče odrekati aktivne legitimacije za izbrisno tožbo, saj v nasprotnem primeru ne bi mogel doseči zemljiškoknjižne izvedbe posledic take sodbe in bi njegovo pravno varstvo ostalo neučinkovito.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010353
KZ-1 člen 249, 249/1, 249/2. ZKP člen 167, 167/1.
preiskava - kaznivo dejanje davčne zatajitve - utemeljen sum - pravni standard - stopnja verjetnosti - dokazi za utemeljen sum - presoja verodostojnosti
Sodišče prve stopnje je namreč določno navedlo dejstva in dokaze, ki kažejo na zadostno stopnjo verjetnosti, da je obdolženka izpolnila objektivne znake kaznivih dejanj, ki so predmet zahteve za preiskavo (15. do 22. točka sklepa).