razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje - novo sojenje pred drugim sodnikom - kaznivo dejanje poneverbe
Navedbe pritožbe dejansko kažejo na nepopolno, če ne že tudi zmotno ugotovljeno dejansko stanje obravnavanega kaznivega dejanja. Sodišče prve stopnje bi moralo natančno in določno ugotoviti, kdaj in na podlagi katerega pravnega akta je bil obdolženi zaposlen v družbi P.d. d.o.o., za katero časovno obdobje, kakšne zadolžitve je imel in kakšen je bil dogovor glede njegovega plačila, zlasti kakšno plačilo bi moral prejeti, kdaj in na kakšen način ter v kakšni višini ter glede na to, da zatrjuje, da ni dobil nič plačanega, oceniti, ali si je dejansko protipravno prilastil denar, kot se mu to očita z obtožbo, in to v svojstvu, ki je navedeno v obtožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LOKALNA SAMOUPRAVA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00008565
ZPP člen 339., 339/2., 339/2-8., 458., 458/1.. ZVO-1 člen 149., 149/1.. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki (2012) člen 52.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - kršitev pravice stranke do obravnavanja pred sodiščem - plačilo komunalnih storitev - občinski odlok - domneva - občinski odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki - število uporabnikov stanovanja - obvezna lokalna gospodarska javna služba
Ne gre za račune, ki naj bi bili izdani na podlagi ponarejenih podatkov, ampak za račune, izdane na podlagi domneve, ki je v Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki predvidena za primer, ko izvajalec ne more na podlagi podatkov uporabnika oziroma na podlagi podatkov iz uradnih evidenc določiti kriterijev za obračun svojih storitev. Tožena stranka bi se uporabi te domneve lahko izognila tako, da bi sporočila izvajalcu komunalnih storitev podatek o tem, koliko oseb v posameznem njenem stanovanju živi in storitve uporablja.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - subjektivni razlogi - dejansko stanje - pravnomočna obsodilna sodba
Iz pritožbe ni mogoče razbrati, da bi obsojenec zatrjeval, da obveznosti ni bil zmožen poravnati, vsled česar pritožba neutemeljeno graja pravilnost na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja, v okviru katerega sodišče prve stopnje ugotavlja nasprotno. Pritožbeno pogojevanje, da bo naloženo obveznost izpolnil v primeru, če bo pritožbeno sodišče raziskalo dejansko stanje glede kaznivega dejanja, za katerega je bil pravnomočno obsojen, in to v smeri, kot jo predlaga v pritožbi, je nesprejemljivo. Pravnomočna sodba veže tako obsojenca, kakor pritožbeno sodišče in zato v njej ugotovljeno dejansko stanje ne more biti predmet ponovne obravnave.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - grožnja
Dolžnosti in delovne obveznosti, ki jih mora izpolnjevati delavec, in opustitev katerih povzroči kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti, niso vezane le na delovni proces oziroma delo v organiziranem delovnem procesu, morajo pa biti povezane z naravo dela pri delovnem procesu.
Tožnik in sodelavec sta direktorja tožene stranke žalila in mu grozila pri mizi ter mu nato, ko se je prav zaradi tega odločil oditi, sledila pred hotel in tam s takim ravnanjem nadaljevala. Tožnik je ravnal v nasprotju z 9. členom pogodbe o zaposlitvi in 37. členom ZDR-1, ker se ni vzdržal ravnanj, ki bi glede na naravo dejavnosti in delodajalca materialno in moralno škodovala poslovnim interesom delodajalca (sporna izjava ter kasnejše ponavljanje dela te izjave, ki že sam zase predstavlja nedopustno grožnjo). Tožnik tako neutemeljeno uveljavlja, da tudi če bi izrekel navedene besede, to glede na vse okoliščine primera ne bi utemeljevalo izredne odpovedi kot skrajnega ukrepa delodajalca, saj ni podan pogoj po prvem odstavku 109. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da glede na vse okoliščine primera od tožene stranke ni mogoče pričakovati, da bo s tožnikom nadaljevala delovno razmerje (vsaj do izteka odpovednega roka).
Pridobljeno izvedensko mnenje predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožnici, poleg že v predsodnem upravnem postopku priznanih fizičnih razbremenitev, časovna razbremenitev ni utemeljena.
Objava na odprtem delu FB profila, kljub temu, da je javna, ne pomeni, da jo tudi dejansko vpogleda vsakdo, ki je aktiven na družbenem omrežju, temveč le osebe, ki jih ta FB profil zanima. Zgolj možnost, da bi lahko izjavo videl vsak uporabnik družbenega omrežja v Sloveniji, ne zadošča, saj tožeča stranka niti ne trdi, da je bil FB profil, na katerem je bila sporna objava, zanimiv za širok krog ljudi v Sloveniji. Kljub izrecnemu pozivu tožeča stranka sodišču ni dostavila seznama strank, ki naj bi sporno izjavo dejansko videle. V naravi družbenega omrežja je, da objave na njem niso objektivne, gre za mnenja in stališča imetnika profila. Sporna izjava je v okviru zahtevanih standardov izražanja na družbenih omrežjih (ni na prvi pogled žaljiva in zaničevalna). Vse našteto po mnenju pritožbenega sodišča ob pravilni uporabi materialnega prava pomeni, da konkretne okoliščine zadeve ne opravičujejo odškodnine po 183. členu OZ.
ZUP člen 9, 138.. ZSV-UPB2 člen 100, 100/1, 100/3, 100/6.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 6, 9, 15, 18, 18/5.. ZZZDR-UPB1 člen 131b.
plačilo storitev za institucionalno varstvo - oprostitev plačila
Upravičenci in drugi zavezanci so po 1. odstavku 100. člena ZSV dolžni plačati storitve institucionalnega varstva. Na zahtevo upravičenca do socialno varstvene storitve odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila storitve center za socialno delo v skladu z merili Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Uredba). Skladno s 6. členom Uredbe pravico do oprostitve lahko uveljavljajo upravičenci in zavezanci, če ne morejo plačati celotne vrednosti opravljene storitve, po vrstnem redu plačil. Merila, od katerih je odvisna oprostitev, so vrednost opravljene storitve, višina ugotovljenega dohodka, meja socialne varnosti, plačilna sposobnost in prispevek k plačilu storitve (9. člen Uredbe). Primarno je storitev institucionalnega varstva dolžan plačati upravičenec sam, če oskrbnina presega njegovo plačilno sposobnost, ima pravico do oprostitve plačila. Višino oprostitve oziroma razliko je dolžan plačati zavezanec. Če je zavezancev več, pa vsi skupaj. Prispevki zavezancev se, razen v predpisanih primerih, določijo v razmerju, ki veljajo za njihovo plačilno sposobnost (5. odstavek 18. člena Uredbe). Plačilna sposobnost je določena v 15. členu Uredbe.
razpravno načelo - grajanje dokazne ocene - ocena izpovedi priče - obdobje izdajanja računov - rok izpolnitve ni bistvena sestavina pogodbe
Pričevanju te osebe ni sledilo zaradi nasprotujočih informacij, ki jih je dala. Sodišče prve stopnje je štelo, da je nasprotje v tem, da je priča po eni strani trdila, da je tožena stranka plačala vsa opravljena dela, nato pa je izpovedala, da je imela tožena stranka proti koncu pogodbenega sodelovanja določene finančne težave in da ne ve, kako natančno so potekala plačila opravljenih del ter da ni seznanjena s tem, kaj je bilo plačano in kaj ne.
Zahtevek tožeče stranke ni neutemeljen že zato, ker tožeča stranka ni računov izdajala mesečno, temveč za več mesecev hkrati po opravljenih delih. Tožena stranka ne trdi, da bi bilo pravočasno izdajanje računov bistvena sestavina pogodbe. Če izpolnitev obveznosti v določenem roku ni bistvena sestavina pogodbe, obdrži dolžnik pravico, da tudi po izteku roka izpolni svojo obveznost, upnik pa, da zahteva njeno izpolnitev. Zato je ob upoštevanju navedenih določil tožeča stranka smela račune izdati tudi kasneje, ne da bi to kakorkoli vplivalo na utemeljenost plačil za opravljena dela.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51.
izvedensko mnenje - dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada - izvedenina
V sporni zadevi je izvedenka že podala pisni izvid in mnenje, ki ga je sodišče prve stopnje štelo kot zelo zahtevno izvedensko mnenje. Tudi pritožbeno sodišče ne vidi nobenega razloga, da bi šlo v primeru podaje dopolnilnega izvedenskega mnenja, namesto za zelo zahtevno dopolnilno mnenje, le za zahtevno mnenje, kot to uveljavlja tožena stranka. Sodišče prve stopnje je ustrezno obrazložilo, da je po njegovi oceni izdelava dopolnilnega izvedenskega mnenja terjala nadpovprečno angažiranost izvedenke, saj gre za kompleksno, zapleteno in obsežno zadevo. Pritožbeno sodišče s tako oceno soglaša.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00020487
KZ-1 člen 47, 47/1, 47/5, 53, 53/3, 87. ZKP člen 359, 359/2.
postopek za združitev kazni - neprava obnova postopka - izrek enotne kazni - denarna kazen - rok za plačilo denarne kazni - obročno plačilo denarne kazni - sprememba denarne kazni v zapor - ustavitev postopka
V sodbi, izdani v postopku neprave obnove, ni bilo navedeno kdaj oziroma v kakšnem roku mora obsojenec plačati denarno kazen ter kakšne bodo posledice, če se denarna kazen ne bo dala niti prisilno izterjati, zato prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage za spremembo neplačanega dela denarne kazni v zapor.
Obravnavani predlog za izdajo začasne odredbe ni primeren. Z njim tožnica z namenom zaščite svojih pravic, prekomerno posega v pravice drugih t.j. tožene stranke, da do pravnomočne odločitve v tem sporu ne izbere in ne imenuje kandidatov, ki so se na razpis njen za prosto delovno mesto tajnik članice prijavili, prav tako pa ji prepoveduje tudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto s katerimkoli kandidatom, razen s tožnico. Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, Statut tožene stranke v 53. členu določa, da je tajnik članice imenovan za mandatno dobo 4 let in da je lahko po enakem postopku ponovno imenovan. Tako je tožnica na to delovno mesto lahko ponovno izbrana in imenovana, vendar je tožena stranka ni dolžna imenovati. S predlagano začasno odredbo zato ni mogoče doseči namena zavarovanja terjatve, tudi če bi ta verjetno obstajala.
oprostitev plačila sodne takse - kriteriji za oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev plačila - odlog ali obročno plačilo taks - likvidnostno stanje stranke - premoženjsko stanje stranke
S takojšnjim plačilom takse bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnik, zato je utemeljen odlog plačila sodne takse.
Predlagana začasna odredba, kot jo je podal tožnik (torej zadržanje učinkovanja sklepa tožene stranke o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi) ni primerna glede na dejstvo, da je sklep tožene stranke o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi že pričel učinkovati. Ker je ta sklep že pričel učinkovati, z začasno odredbo ni mogoče več zahtevati zadržanja njenega učinkovanja.
ZDR-1 člen 36, 36/1, 110, 110/1, 110/1-2.. ZIZ člen 21, 21/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - obveščanje delodajalca
Na podlagi prvega odstavka 36. člena ZDR-1 mora delavec delodajalca (med drugim) obveščati o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma, bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti. V okviru tega mora delavec delodajalca obveščati tudi o razlogih za svojo odsotnost z dela. Navedene obveznosti po prvem odstavku 36. člena ZDR-1, ki je sicer res obveznost samega delavca, pa ni mogoče razlagati tako strogo, da ne bi mogla tudi katera druga oseba po delavčevem (izrecnem ali konkludentnem) pooblastilu obvestiti delodajalca o razlogih za odsotnost delavca. Bistveno je namreč, da je delodajalec z razlogi za delavčevo odsotnost seznanjen, da lahko prilagodi organizacijo delovnega procesa, in ne, kdo je tisti, ki delodajalca o tem obvesti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik s tem, ko je v njegovem imenu njegova žena toženi stranki posredovala dve elektronski sporočili, iz katerih jasno izhajajo razlogi za tožnikovo odsotnost, toženo stranko obvestila o razlogih za tožnikovo odsotnost v spornem času.
odločanje o pravdnih stroških - odvetniški stroški - odvetniška tarifa - po uradni dolžnosti postavljen odvetnik - opravljanje odvetniških storitev - odmera odvetniških stroškov - dela prosti dnevi - delo ob nedeljah, praznikih in ponoči
Odvetnik je storitev opravil ob dela prostem dnevu, ko je bil državni praznik, zato se točkovna vrednost storitve zviša za 50 %.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00011401
KZ-1 člen 186, 186/1. ZPPPD člen 10.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili - opis subjektivnih znakov kaznivega dejanja - modifikacija obtožnega akta
Gojenje konoplje v prirejenem prostoru, za ureditev katerega je potreben denarni vložek, ki je nedvomno veliko večji kot 20,00 EUR za nakup etanola, kar bi naj predstavljalo oviro, da obdolženec že iz prve žetve konoplje ni izdelal olja oziroma smole, ampak je pridelek posušil, posušene vršičke konoplje pa hranil v steklenih kozarcih v spalnici v sefu, že samo po sebi dokazuje, da je šlo za obdolženčevo ukvarjanje s pridelavo prepovedane droge, za kar ni imel dovoljenja pristojnega ministrstva v smislu 10. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (v nadaljevanju ZPPPD), tedaj konopljo prideloval neupravičeno. Število 12-ih rastlin konoplje, katerih posušeni rastlinski material predstavlja 51,15 grama (list. št. 48 spisa), ob dopolnilni okoliščini, ko konoplje ni gojil prvič, ampak v času, ko je imel v posesti še 127,32 gramov posušene konoplje iz prve žetve, po oceni pritožbenega sodišča presega količino, ki bi kazala zgolj za domačo rabo, to je individualno porabo v nekaj dneh.
Količina prepovedane droge konoplje za lastno uporabo v Republiki Sloveniji ni zakonsko regulirana, jo je pa izoblikovala sodna praksa.
ZIZ člen 53, 53/2, 58, 58/4, 61, 61/2, 62, 62/2. OZ člen 779, 779/2, 779/3. ZOdv člen 11, 11/2, 16, 16/2, 18, 59, 59/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 16, 16/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - konkretizirane trditve - odvetniško zastopanje - mandatna pogodba - neopravljene storitve - znižanje plačila zaradi nekvalitetno opravljenih del - višina obveznosti - negativno dejstvo - predlaganje dokazov - dokazno breme
Dolžnik je dovolj konkretizirano nasprotoval svoji obveznosti plačila odvetniških storitev upniku, ker te niso bile opravljene kvalitetno oziroma ker sploh niso bile opravljene, poleg tega pa je oporekal tudi višini izterjevane obveznosti. Ker zatrjevana ugovorna razloga predstavljata t.i. negativni dejstvi, dolžniku v zvezi z njima ni bilo treba predlagati oziroma predložiti nobenega dokaza.
upravljanje poslovne stavbe - pravice in obveznosti na skupnih delih stavbe - delitev stroškov v poslovni stavbi - dogovor o ključu delitve - pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov - veljavnost pogodbe o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov - posel izrednega upravljanja - soglasje vseh etažnih lastnikov
Pritožbeno sodišče se sicer strinja, da naziv pogodbe ni odločilen, vendar je pri pogodbi iz 116. člena SPZ v delu, kjer ureja vprašanje stroškov in njihove porazdelitve, bistveno, da jo morajo skleniti vsi etažni lastniki. Gre namreč za posel, ki presega redno upravljanje, saj vnaprej ureja medsebojne pravice in obveznosti etažnik lasntikov do skupnih delov.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - zanikanje obstoja terjatve - pravno relevantno dejstvo - negativno dejstvo - predlaganje dokazov - neresničnost trditev - dokazno breme
Ker za negativno dejstvo že po sami naravi stvari ni mogoče predložiti dokaza in upoštevaje pravilo, da je dokazno breme za obstoj obligacijskega razmerja med strankama na upniku, dolžniku ob zanikanju izterjevane obveznosti ni bilo treba predlagati oziroma predložiti nobenega dokaza.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009655
ZIZ člen 170, 170/2. OZ člen 39, 39/4, 40, 86, 92. ZPP člen 7. ZZZDR člen 51.
izigravanje upnikov - sporazum med zakoncama - sporazum v obliki notarskega zapisa - skupno in posebno premoženje zakoncev - ničnost sporazuma - nedopusten nagib - nedopustna kavza - pravni interes pri ugotovitveni tožbi - zaznamba sklepa o izvršbi - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - prisilna hipoteka - učinkovanje hipoteke - hipotekarni (realni) dolžnik - ugovori hipotekarnega dolžnika - ugovori dolžnika proti prevzemniku terjatve - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - predlog za odlog izvršbe - darilo, dano v času trajanja zakonske zveze
Sporazum je bil zaradi nedopustnega nagiba strank ničen, saj okoliščine, v katerih sta zakonca sklenila sporazum, kažejo, da je bil nagib za njegovo sklenitev v preprečitvi in otežitvi poplačila tožnice kot upnice v izvršilnem postopku.