S tem, ko je sodišče prve stopnje zaključilo, da dolžnik ni postopal v skladu s pravili, saj za odjavo ogrevanja oz. izključitvi dolžnika iz obstoječega ogrevanja v večstanovanjski hiši ni pridobil soglasja vseh etažnih lastnikov, ter da ga dejstvo, da pretežni del leta preživi drugje in ne v predmetnem stanovanju, ne odvezuje obveznosti, h katerim je zavezan kot lastnik stanovanja, pa se je spuščalo že v materialno pravno presojo utemeljenosti njegovega ugovora, kar pa v tej fazi postopka, v kateri se presoja le, ali je ugovor obrazložen, ni dopustno.
izpraznitev prostorov – prekarij – trajanje prekarističnega razmerja – vrnitev stvari – stanovanje – bivanje socialno ogroženih oseb – socialna država
Namen, da se ljudem v stiski zagotovijo pogoji za življenje oz. streha nad glavo, je tako splošen, da nanj ni mogoče vezati trajanja prekarističnega razmerja.
ZVPot člen 27. ZPP člen 214, 457. OZ člen 293. ZPlaP člen 15.
plačilni promet - varstvo potrošnika - plačilo denarne obveznosti preko banke - sprejem naloga za plačilo
27. člen ZVPot in 15. člen ZPlaP sta določbi specialnih zakonov. Obveznost potrošnika, ki se plačuje s posredovanjem banke ali druge organizacije za plačilni promet, se zato šteje za plačano z dnem, ko je potrošnik dal nalog taki banki, ne glede na to, iz kakšnega razloga banka tega naloga ni izvedla.
ZGD člen 1. ZPPSL člen 104, 104/4. OZ člen 1022, 1022/1.
stečaj samostojnega podjetnika - poroštvo
V času veljavnosti ZPPSL je fizična oseba lahko zavarovala svoje, pri opravljanju gospodarske dejavnosti nastale obveznosti (samostojni podjetnik) tako, da se je v osebni sferi zavezala plačati te obveznosti kot porok, kar ima za posledico, da po stečaju samostojnega podjetnika odgovarja za obveznosti iz naslova poroštva oz. zavarovanja, ki ga je dala za svoje poslovne obveznosti.
stvarna služnost poti – priposestvovanje – priposestvovalna doba - dejansko izvrševanje služnosti – potrebnost poti – družbena lastnina - družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi
Ker se stvarna služnost lahko priposestvuje le s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju, se je sodišče prve stopnje utemeljeno ukvarjalo z vprašanjem potrebnosti (nujnosti) predmetne poti, kajti odgovor na navedeno vprašanje pojasnjuje tako dejansko izvrševanje (konkretno za vse potrebe stanovanjske hiše) kot tudi njegov obseg.
nedopustnost izvršbe - ugotovitveni in dajatveni zahtevek – izločitvena tožba
Načeloma je sicer pritrditi prvostopenjskemu sodišču, da je namen izdane sodbe z ugotovitvijo nedopustnosti izvršbe v posledici preprečitev le-te na sredstvih, ki niso dolžnikova. Pri tem pa pritožbeno sodišče poudarja, da ima v primeru uveljavljanja denarnega zahtevka istočasno vložena tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, četudi je le-ta že bila opravljena, značaj vmesnega ugotovitvenega zahtevka v smislu 3. odstavka 181. člena ZPP. Tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe je namreč tako imenovana izločitvena tožba, katere temelj je običajno lastninska pravica, ki jo je na premičninah, prodanih v izvršilnem postopku, uveljavljala z ugovorom tožeča stranka. Zato bo predmet razpravljanja o utemeljenosti dajatvenega zahtevka nujno tudi ugotavljanje lastninske pravice tožeče stranke na premičninah pred prodajo le-teh v izvršilnem postopku.
kreditna pogodba – zavarovanje kredita – zakonita subrogacija – cesija – kasatorična klavzula – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka
Zavarovalnica je s cesijo kot prevzemnik terjatve nasproti dolžniku, tj. toženi stranki, pridobila enake pravice, kot jih je do odstopa imel nasproti njemu odstopnik, tj. kreditodajalec.
Ker je kreditodajalec od kreditne pogodbe zaradi neizpolnjevanja obveznosti dolžnika odstopil, je s tem dnem v plačilo zapadel celoten znesek kredita, s čimer so predhodno zapadli in še nezastarani zneski izgubili naravo anuitet, zaradi česar je od dneva uresničitve kasatorične klavzule za upnikovo terjatev začel teči splošni zastaralni rok petih let.
Na podlagi dejstev, ob uporabi določila 88. člena ZDen je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta prodajna pogodba in aneks nična.
O načinu vrnitve nacionalizirane nepremičnine bo odločil upravni organ v postopku denacionalizacije in zato toženi stranki v tem postopku ne moreta ugovarjati, da tožeča stranka nima pravnega interesa na ugotovitvi ničnosti pravnega posla, ker ne obstaja dolžnost vrnitve spornega zemljišča v naravi.
ZOR člen 348, 348/1, 349, 350, 361, 361/1, 362, 371, 387, 387/1, 392, 392/2, 393, 557, 1089.
pripoznava dolga - novacija - poravnava - zastaranje
Pogodba o poravnavi dolga ne predstavlja samostojno urejenega tipa pogodbe. Njena narava je odvisna od okoliščin konkretnega primera, največkrat pa bo imela prvine novacije in poravnave.
ZPP člen 319, 319/1. SPZ člen 24, 24/1, 33, 33/1, 34.
motenje posesti - posest javnega dobra - posest nad javnim dobrom - izvrševanje oblasti nad stvarjo - posestno varstvo sence
Posest javnega dobra ni mogoča, zaradi česar je izključeno posestno varstvo. Prav tako je v sodnem varstvu posesti varovana oblast nad stvarjo, sence pa ni mogoče šteti kot stvar.
V 86. čl. ZNP je izrecno določeno, da če se v roku, določenem v oklicu, pogrešanec ne javi, sodišče na naroku zasliši predlagatelja, skrbnika, izvede dokaze in odloči o predlogu. Ker je sodišče prve stopnje potem, ko se pogrešanec v oklicu določenem roku ni javil, odločilo z izpodbijanim sklepom, ne da bi poprej opravilo narok in na njem izvedlo v 86. čl. ZNP naštete dokaze, je kršilo prej citirano določbo ZNP in s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP (zaradi nezakonitega postopanja sodišča stranki ni bila dana možnost obravnavanja).
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v last in posest - ovire za vrnitev v naravi
Ovire iz 1. in 4. točke 19. člena ZDen je potrebno razlagati restriktivno, saj predstavljajo izjemo od siceršnjega pravila ZDen o vračanju v naravi. Pri tem je potrebno natančno ugotoviti vse dejanske okoliščine, ki so pomembne za ugotavljanje odločilnih dejstev iz 19. člena Zden, in upoštevati stanje, kot je bilo v času uveljavitve ZDen.
ZPP člen 185, 185/1, 185. ZZZDR člen 56, 56/2, 56/3. ZBPP člen 9.
tožba – sprememba tožbe – zvišanje tožbenega zahtevka – materialno procesno vodstvo – obveznosti zakoncev – skupno premoženje – obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – nerazdelna odgovornost – brezplačna pravna pomoč
Sodišče je zaradi nasprotovanja toženke spremembo tožbe s sklepom dovolilo, ker je ugotovilo, da je zvišanje tožbenega zahtevka smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Tožnik je s tožbo zajel obdobje do vložitve tožbe, s spremenjeno tožbo pa obdobje po vloženi tožbi. Sodnica je v okviru materialno procesnega vodstva tožečo stranko pozvalo k dopolnitvi navedb o pomembnih dejstvih.
zamudna sodba – izostanek z naroka – upravičen razlog za izostanek z naroka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Zamuda je izostanek z naroka, ki pa ga sodišče lahko preloži iz upravičenih razlogov (1. odstavek 115. člena ZPP). Pri odločanju o preložitvi naroka ni odločilno, ali gre za preložitev za krajši ali daljši čas (nekaj minut ali več), pač pa je odločilna upravičenost razlogov za izostanek z naroka.
neupravičena pridobitev – preživnina – vrstni red vračunavanja plačil preživnine – javni jamstveni in preživninski sklad
Če je preživninski zavezanec ob plačilu navedel obdobje preživnine, za katero nakazuje del preživnine, upravičenka ne more sama izbrati vrstnega reda vračunavanja. Ker je za isto obdobje, kot ga je označil zavezanec, že prejela preživnino od Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije, je zahtevek slednjega iz naslova neupravičene pridobitve utemeljen.
odškodninska odgovornost - deljena odgovornost – degenerativne spremembe - neme degenerativne spremembe – nepremoženjska škoda – višina odškodnine – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
V konkretnem primeru je imela oškodovanka t. i. neme degenerativne spremembe, ki niso predstavljale podlage za znižanje odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.