prenehanje delovnega razmerja – začasna nezmožnost za delo – delo s skrajšanim delovnim časom
Delavcu, ki je ob poteku odpovednega razloga odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, delovno razmerje preneha z dnem zdravstvene zmožnosti za delo. V tožnikovem primeru to pomeni tedaj, ko se je njegova začasna nezmožnost za delo zaradi spremembe v zdravstvenem stanju spremenila v delovno zmožnost za delo, ki je podlaga za delo s krajšim delovnim časom od polnega.
izobraževanje – pogodba o študiju – dokončanje študija - šolnina
Ker rok, do katerega bi moral tožnik dokončati študij, ni bil bistvena sestavina pogodbe o izrednem študiju, je tudi po izteku tega roka obdržal pravico izpolniti svojo obveznost ter po končanem študiju ostati v delovnem razmerju najmanj toliko časa, kot je trajalo izobraževanje. Iz navedenega razloga mu je tožena stranka vrniti stroške šolnine.
zaznamba – sklep o izvršbi - zaznamba sklepa o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče ne presoja razlogov, od katerih je odvisna morebitna utemeljenost ugovora zoper sklep o izvršbi, katerega zaznamba je predmet postopka.
začasna odredba - verjetnost izkazanosti razlogov za izdajo začasne odredbe - nekontradiktornost postopka za izdajo začasne odredbe
Verjetnost, potrebna za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, je podana, kadar so razlogi za njeno resničnost močnejši in številčnejši, kot pa razlogi, ki govorijo za neresničnost. Ob upoštevanju nekontradiktornosti postopka za izdajo začasne odredbe to v praksi pomeni, da je temu dokaznemu standardu zadoščeno, kadar predlagatelj v potrditev svojih navedb, ki so materialnopravno sklepčne, predloži takšne dokaze, ki bi, če bi bili v nadaljevanju postopka spoznani za resnične, dokazovali utemeljenost predlagateljevih navedb in torej narekovali ugodilno odločbo.
hipoteka – realizacija hipoteke – poplačilo s hipoteko zavarovane terjatve - prenehanje hipoteke v materialnem smislu - zavarovanje drugih terjatev
Hipoteka, ki je v materialnem smislu že prenehala, postane neuporabna, čeprav je še vpisana v zemljiško knjigo; takšne hipoteka ni mogoče koristiti za zavarovanje drugih terjatev hipotekarnega upnika.
kazenska obsodilna sodba - škoda - identično dejansko stanje - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - obnova kazenskega postopka
Dejstev, če obenem tvorijo podlago za odločitev o obstoju civilnopravne obveznosti, pravdno sodišče ne sme ugotoviti drugače oziroma vsaj ne sme ugotoviti toliko drugače, da bi s tem prišlo v nasprotje z odločitvijo kazenskega sodišča. Ugotovitev kazenskega sodišča, da do nesreče ni prišlo tako, kot je opisovala tožena stranka, predstavlja izpolnitev enega od zakonskih znakov, na podlagi katerih je kazensko sodišče ugotovilo obstoj poskusa kaznivega dejanja goljufije. Navedenih pravno odločilnih dejstev sodišče prve stopnje niti ne sme ugotoviti drugače, zato ni potrebe, da jih v pravdnem postopku posebej ugotavlja in v zvezi z njimi izvaja dokaze. Ničesar ne spremeni dejstvo, da je tožeča stranka zoper pravnomočno obsodilno kazensko sodbo vložila zahtevo za obnovo kazenskega postopka, sodišče pa je obnovo dovolilo.
ZVPot člen 27. ZPP člen 214, 457. OZ člen 293. ZPlaP člen 15.
plačilni promet - varstvo potrošnika - plačilo denarne obveznosti preko banke - sprejem naloga za plačilo
27. člen ZVPot in 15. člen ZPlaP sta določbi specialnih zakonov. Obveznost potrošnika, ki se plačuje s posredovanjem banke ali druge organizacije za plačilni promet, se zato šteje za plačano z dnem, ko je potrošnik dal nalog taki banki, ne glede na to, iz kakšnega razloga banka tega naloga ni izvedla.
Na podlagi dejstev, ob uporabi določila 88. člena ZDen je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta prodajna pogodba in aneks nična.
O načinu vrnitve nacionalizirane nepremičnine bo odločil upravni organ v postopku denacionalizacije in zato toženi stranki v tem postopku ne moreta ugovarjati, da tožeča stranka nima pravnega interesa na ugotovitvi ničnosti pravnega posla, ker ne obstaja dolžnost vrnitve spornega zemljišča v naravi.
ZZZDR člen 52. OZ člen 95, 95/1, 99, 99/1, 99/2. ZZK-1 člen 6, 6/1.
darilna pogodba - razveljavitev darilne pogodbe - prenehanje pravice - subjektivni rok za izpodbijanje - skupno premoženje zakoncev - načelo publicitete
V skladu s prvim odstavkom 6. člena ZZK-1 (pozitivni publicitetni učniki) se nihče ne more sklicevati na to, da ni poznal pravic in pravnih dejstev, ki so vpisana v zemljiško knjigo, pri čemer velja neizpodbitna domneva, da vsakdo ve za vpisane pravice in pravna dejstva od začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča v naslednjem delovnem dnevu po dnevu, ko je zemljiškoknjižno sodišče v zemljiški knjigi vpisalo prejem predloga za vpis te pravice oziroma pravnega dejstva. Navedeno mora sodišče upoštevati tudi pri ugotavljanju začetka teka subjektivnega prekluzivnega roka za izpodbijanje po prvem odstavku 99. člena OZ.
dedovanje - zapuščinski postopek - sporna dejstva - ugotavljanje spornih dejstev - napotitev na pravdo - obseg zapuščine - izjava dediča - razpolaganje s premoženjem mladoletnega dediča - odobritev centra za socialno delo
Sredstva, če obstajajo, predstavljajo del zapuščine, ne glede na to, ali so predmet zastave ali ne, zato jih je treba upoštevati v zapuščinskem postopku (pri čemer zastavna pravica z zastaviteljevo smrtjo ne preneha).
Z izjavo zakonite zastopnice mladoletne dedinje o priznanju izločitvenega zahtevka in obstoja terjatve, mora sodišče prve stopnje upoštevati, da gre v tem delu za primer razpolaganja s premoženjem mladoletne hčerke, v katerega bi moral privoliti tudi pristojni center za socialno delo (111. člen ZZZDR). Za takšno razpolaganje, ki vsebinsko pomeni tudi zmanjšanje premoženja mladoletnega otroka - dediča, je namreč potrebno pridobiti odobritev centra za socialno delo.
sodni depozit - upniška zamuda - pravica do sojenja v razumnem roku - evropsko sodišče za človekove pravice
Ker je upnik dolžan sprejeti delno izpolnitev denarne obveznosti, razen če ima upravičen interes, da odkloni, je v konkretnem primeru v zamudi, ker ne želi sprejeti odškodnine in stroškov od predlagateljice, ki se je k izplačilu določenega zneska odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku zavezala Evropskemu sodišču za človekove pravice.
ZGD člen 1. ZPPSL člen 104, 104/4. OZ člen 1022, 1022/1.
stečaj samostojnega podjetnika - poroštvo
V času veljavnosti ZPPSL je fizična oseba lahko zavarovala svoje, pri opravljanju gospodarske dejavnosti nastale obveznosti (samostojni podjetnik) tako, da se je v osebni sferi zavezala plačati te obveznosti kot porok, kar ima za posledico, da po stečaju samostojnega podjetnika odgovarja za obveznosti iz naslova poroštva oz. zavarovanja, ki ga je dala za svoje poslovne obveznosti.
ZPP člen 319, 319/1. SPZ člen 24, 24/1, 33, 33/1, 34.
motenje posesti - posest javnega dobra - posest nad javnim dobrom - izvrševanje oblasti nad stvarjo - posestno varstvo sence
Posest javnega dobra ni mogoča, zaradi česar je izključeno posestno varstvo. Prav tako je v sodnem varstvu posesti varovana oblast nad stvarjo, sence pa ni mogoče šteti kot stvar.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbo 318. člena ZPP, ko je svojo odločitev gradilo na sodišču znanih podatkih, ki v tožbi niso bili navajani, niti niso splošno znani.
zamudna sodba – vročilnica – javna listina - vročilnica kot javna listina – odškodnina – nepremoženjska škoda – strah – uporaba materialnega prava
Vročilnica ima vse elemente javne listine, zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Ta dokaz o prejemu sodne pošiljke je mogoče ovreči le z dokazno podprtimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost.
nepremoženjska škoda – strah – primarni in sekundarni strah – tek zamudnih obresti – začetek teka zamudnih obresti – zapadlost – zamuda
Tožnik je utrpel nepremoženjsko škodo zaradi posega v njegovo telesno integriteto. S fizioterapijo in zdravniškim pregledom je tožnik nastalo škodo sam odpravljal. S plačilom navedenih storitev je prišlo do prikrajšanja v njegovem premoženju, takrat je ta njegova odškodninska terjatev tudi zapadla. Tožnik bi takoj po plačilu navedenih računov lahko zahteval povrnitev škode, tako kot to določa 299. člen OZ, vendar ni. To je storil šele z zahtevkom zavarovalnici 19.12.2005, zato je tožena stranka prišla v zamudo šele s potekom roka, ki je bil določen za izpolnitev.
Delitev na primarni in sekundarni strah ima le praktični pomen, ker je z njo mogoče lažje in točneje ugotoviti izvor, stopnjo in trajanje strahu v konkretnem primeru. Ne gre pa za dve obliki pravno priznane škode.