ZPP člen 319, 319/1. SPZ člen 24, 24/1, 33, 33/1, 34.
motenje posesti - posest javnega dobra - posest nad javnim dobrom - izvrševanje oblasti nad stvarjo - posestno varstvo sence
Posest javnega dobra ni mogoča, zaradi česar je izključeno posestno varstvo. Prav tako je v sodnem varstvu posesti varovana oblast nad stvarjo, sence pa ni mogoče šteti kot stvar.
V 86. čl. ZNP je izrecno določeno, da če se v roku, določenem v oklicu, pogrešanec ne javi, sodišče na naroku zasliši predlagatelja, skrbnika, izvede dokaze in odloči o predlogu. Ker je sodišče prve stopnje potem, ko se pogrešanec v oklicu določenem roku ni javil, odločilo z izpodbijanim sklepom, ne da bi poprej opravilo narok in na njem izvedlo v 86. čl. ZNP naštete dokaze, je kršilo prej citirano določbo ZNP in s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP (zaradi nezakonitega postopanja sodišča stranki ni bila dana možnost obravnavanja).
Pritožbeno sodišče presoja odločitev prvostopnega sodišča o ugovoru zoper sklep zemljiškoknjižnega referenta po stanju, ko je o njem odločilo zemljiškoknjižno sodišče. Ker v zemljiškoknjižnem postopku v pritožbi ni dovoljeno navajanje novih dejstev in dokazov, so pritožbene navedbe o tem, da predlagateljica originalov pogodb ni mogla predložiti, ker so bile te vložene v drug zemljiškoknjižni spis, neupoštevne.
Zavarovalnica je dolžna kriti le tisto škodo, za katero je njen zavarovanec odgovoren. Za ugoditev zahtevku morajo biti na strani zavarovalnice hkrati podani vsi elementi civilnega delikta. Tožnika nista dokazala, da je do škodnega dogodka prišlo na način, kot sta ga zatrjevala. Ob takšnem zaključku pa ni izkazano, da je škoda nastala zaradi protipravnega ravnanja zavarovanca tožene stranke.
ZPP člen 185, 185/1, 185. ZZZDR člen 56, 56/2, 56/3. ZBPP člen 9.
tožba – sprememba tožbe – zvišanje tožbenega zahtevka – materialno procesno vodstvo – obveznosti zakoncev – skupno premoženje – obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – nerazdelna odgovornost – brezplačna pravna pomoč
Sodišče je zaradi nasprotovanja toženke spremembo tožbe s sklepom dovolilo, ker je ugotovilo, da je zvišanje tožbenega zahtevka smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Tožnik je s tožbo zajel obdobje do vložitve tožbe, s spremenjeno tožbo pa obdobje po vloženi tožbi. Sodnica je v okviru materialno procesnega vodstva tožečo stranko pozvalo k dopolnitvi navedb o pomembnih dejstvih.
kreditna pogodba – zavarovanje kredita – zakonita subrogacija – cesija – kasatorična klavzula – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka
Zavarovalnica je s cesijo kot prevzemnik terjatve nasproti dolžniku, tj. toženi stranki, pridobila enake pravice, kot jih je do odstopa imel nasproti njemu odstopnik, tj. kreditodajalec.
Ker je kreditodajalec od kreditne pogodbe zaradi neizpolnjevanja obveznosti dolžnika odstopil, je s tem dnem v plačilo zapadel celoten znesek kredita, s čimer so predhodno zapadli in še nezastarani zneski izgubili naravo anuitet, zaradi česar je od dneva uresničitve kasatorične klavzule za upnikovo terjatev začel teči splošni zastaralni rok petih let.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbo 318. člena ZPP, ko je svojo odločitev gradilo na sodišču znanih podatkih, ki v tožbi niso bili navajani, niti niso splošno znani.
ZPIZ-1 člen 93, 93/1, 159, 159/1, 262, 262/2. ZUP člen 224.
samozaposleni – invalid III. kategorije – pravica do dela s krajšim delovnim časom – delna invalidska pokojnina – začetek izplačevanja – začasna zadržanost z dela
Ker je bila tožnici z odločbo priznana le pravica do dela s krajšim delovnim časom, ne pa tudi pravica do delne invalidske pokojnine, je bila od dneva izvršljivosti te odločbe tožnica kot samozaposlena oseba dolžna organizirati svoje delo v skladu priznano pravico iz invalidskega zavarovanja v polovičnem delovnem času. Te dolžnosti zaradi začasne zadržanosti od dela ni mogla uresničiti, šele po prenehanju zadržanosti od dela je izpolnila pogoje za izplačevanje delne invalidske pokojnine.
odškodninska odgovornost - deljena odgovornost – degenerativne spremembe - neme degenerativne spremembe – nepremoženjska škoda – višina odškodnine – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
V konkretnem primeru je imela oškodovanka t. i. neme degenerativne spremembe, ki niso predstavljale podlage za znižanje odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
V interesu tožeče stranke bi bilo, da dedni dogovor izpodbije, če bi brez sklenitve dednega dogovora podedovala večji delež zapuščine ali nekatere od stvari, ki so v zapuščini v celoti in v podobnih primerih. Tožnica je s sklepom o dedovanju razglašena za dedinjo do 6/20 zapuščine po obeh zapustnikih, kar je toliko, kot tožnica meni, da ji gre, in se torej njen pravni položaj, tudi če bi s tožbo uspela, ne bi spremenil.
ZOR člen 348, 348/1, 349, 350, 361, 361/1, 362, 371, 387, 387/1, 392, 392/2, 393, 557, 1089.
pripoznava dolga - novacija - poravnava - zastaranje
Pogodba o poravnavi dolga ne predstavlja samostojno urejenega tipa pogodbe. Njena narava je odvisna od okoliščin konkretnega primera, največkrat pa bo imela prvine novacije in poravnave.
Na podlagi dejstev, ob uporabi določila 88. člena ZDen je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta prodajna pogodba in aneks nična.
O načinu vrnitve nacionalizirane nepremičnine bo odločil upravni organ v postopku denacionalizacije in zato toženi stranki v tem postopku ne moreta ugovarjati, da tožeča stranka nima pravnega interesa na ugotovitvi ničnosti pravnega posla, ker ne obstaja dolžnost vrnitve spornega zemljišča v naravi.
vzročna zveza - nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – odrgnina hrbta – odrgnina podlahti – udarnina stegna – posttravmatska stresna motnja – valorizacija
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Zavzeto je stališče, da je treba oškodovanca sprejeti takega, kakršen je. Upravičen je do odškodnine za celoten obseg škode, čeprav je škoda ali njen del posledica njegove posebne preobčutljivosti ali drugega posebnega stanja.
stvarna služnost poti – priposestvovanje – priposestvovalna doba - dejansko izvrševanje služnosti – potrebnost poti – družbena lastnina - družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi
Ker se stvarna služnost lahko priposestvuje le s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju, se je sodišče prve stopnje utemeljeno ukvarjalo z vprašanjem potrebnosti (nujnosti) predmetne poti, kajti odgovor na navedeno vprašanje pojasnjuje tako dejansko izvrševanje (konkretno za vse potrebe stanovanjske hiše) kot tudi njegov obseg.
kazenska obsodilna sodba - škoda - identično dejansko stanje - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - obnova kazenskega postopka
Dejstev, če obenem tvorijo podlago za odločitev o obstoju civilnopravne obveznosti, pravdno sodišče ne sme ugotoviti drugače oziroma vsaj ne sme ugotoviti toliko drugače, da bi s tem prišlo v nasprotje z odločitvijo kazenskega sodišča. Ugotovitev kazenskega sodišča, da do nesreče ni prišlo tako, kot je opisovala tožena stranka, predstavlja izpolnitev enega od zakonskih znakov, na podlagi katerih je kazensko sodišče ugotovilo obstoj poskusa kaznivega dejanja goljufije. Navedenih pravno odločilnih dejstev sodišče prve stopnje niti ne sme ugotoviti drugače, zato ni potrebe, da jih v pravdnem postopku posebej ugotavlja in v zvezi z njimi izvaja dokaze. Ničesar ne spremeni dejstvo, da je tožeča stranka zoper pravnomočno obsodilno kazensko sodbo vložila zahtevo za obnovo kazenskega postopka, sodišče pa je obnovo dovolilo.
dedovanje - zapuščinski postopek - sporna dejstva - ugotavljanje spornih dejstev - napotitev na pravdo - obseg zapuščine - izjava dediča - razpolaganje s premoženjem mladoletnega dediča - odobritev centra za socialno delo
Sredstva, če obstajajo, predstavljajo del zapuščine, ne glede na to, ali so predmet zastave ali ne, zato jih je treba upoštevati v zapuščinskem postopku (pri čemer zastavna pravica z zastaviteljevo smrtjo ne preneha).
Z izjavo zakonite zastopnice mladoletne dedinje o priznanju izločitvenega zahtevka in obstoja terjatve, mora sodišče prve stopnje upoštevati, da gre v tem delu za primer razpolaganja s premoženjem mladoletne hčerke, v katerega bi moral privoliti tudi pristojni center za socialno delo (111. člen ZZZDR). Za takšno razpolaganje, ki vsebinsko pomeni tudi zmanjšanje premoženja mladoletnega otroka - dediča, je namreč potrebno pridobiti odobritev centra za socialno delo.
nepremoženjska škoda – strah – primarni in sekundarni strah – tek zamudnih obresti – začetek teka zamudnih obresti – zapadlost – zamuda
Tožnik je utrpel nepremoženjsko škodo zaradi posega v njegovo telesno integriteto. S fizioterapijo in zdravniškim pregledom je tožnik nastalo škodo sam odpravljal. S plačilom navedenih storitev je prišlo do prikrajšanja v njegovem premoženju, takrat je ta njegova odškodninska terjatev tudi zapadla. Tožnik bi takoj po plačilu navedenih računov lahko zahteval povrnitev škode, tako kot to določa 299. člen OZ, vendar ni. To je storil šele z zahtevkom zavarovalnici 19.12.2005, zato je tožena stranka prišla v zamudo šele s potekom roka, ki je bil določen za izpolnitev.
Delitev na primarni in sekundarni strah ima le praktični pomen, ker je z njo mogoče lažje in točneje ugotoviti izvor, stopnjo in trajanje strahu v konkretnem primeru. Ne gre pa za dve obliki pravno priznane škode.
zamudna sodba – izostanek z naroka – upravičen razlog za izostanek z naroka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Zamuda je izostanek z naroka, ki pa ga sodišče lahko preloži iz upravičenih razlogov (1. odstavek 115. člena ZPP). Pri odločanju o preložitvi naroka ni odločilno, ali gre za preložitev za krajši ali daljši čas (nekaj minut ali več), pač pa je odločilna upravičenost razlogov za izostanek z naroka.