ZOR člen 200. URS člen 25. ZDD člen 1, 3, 9. ZPol člen 49, 49/1.
pravica do zasebnosti - zasledovanje, opazovanje in fotografiranje oškodovanca po detektivu - pasivna legitimacija - poseg v zasebnost v primeru, ko gre za ugotavljanje kršitev pravil iz delovnega razmerja
V konkretnem primeru je tožena stranka - pravna oseba, ki je naročila in odobrila dejanja detektiva, ki je opravil tajno sledenje, opazovanje in fotografiranje, pasivno legitimirana za tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka terjala odškodnino zaradi posega v njeno pravico do zasebnosti.
Ugotavljanje oziroma raziskovanje morebitnih pravil iz delovnega razmerja ne opravičuje posega v temeljne človekove pravice posameznika zavarovane z Ustavo Republike Slovenije, z zakonsko nedopustnimi sredstvi in metodami oziroma na nezakonit način.
sodni depozit - upniška zamuda - pravica do sojenja v razumnem roku - evropsko sodišče za človekove pravice
Ker je upnik dolžan sprejeti delno izpolnitev denarne obveznosti, razen če ima upravičen interes, da odkloni, je v konkretnem primeru v zamudi, ker ne želi sprejeti odškodnine in stroškov od predlagateljice, ki se je k izplačilu določenega zneska odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku zavezala Evropskemu sodišču za človekove pravice.
Pritožbeno sodišče presoja odločitev prvostopnega sodišča o ugovoru zoper sklep zemljiškoknjižnega referenta po stanju, ko je o njem odločilo zemljiškoknjižno sodišče. Ker v zemljiškoknjižnem postopku v pritožbi ni dovoljeno navajanje novih dejstev in dokazov, so pritožbene navedbe o tem, da predlagateljica originalov pogodb ni mogla predložiti, ker so bile te vložene v drug zemljiškoknjižni spis, neupoštevne.
Oseba v Centralnem registru ni vpisana kot imetnica nematerializiraniih vrednostnih papirjev. To pomeni, da lastninski certifikat ni bil vnovčen, zato je brez vrednosti. Lastninski certifikat brez vrednosti pa ne predstavlja niti aktive niti pasivne zapuščine.
Voznik je tisti, ki je kršil cestnoprometne predpise, in sicer pravila o hitrosti. Pravila o hitrosti pa sodijo med temeljna prometna pravila. Načelo defenzivne vožnje v cestnem prometu nalaga udeležencem v prometu, da morajo preprečevati nastanek nevarnih položajev. Tudi vožnja po prednostni cesti vozniku ne daje pravice voziti hitreje, kot to dovoljujejo cestnoprometni predpisi.
Ker v konkretnem primeru pogoji za nasprotno tožbo niso bili izpolnjeni, bi moralo sodišče prve stopnje šteti, da gre za samostojno tožbo, za katero je potrebno odpreti samostojen spis, in pri utemeljenosti tožbenega zahtevka ugotoviti vse elemente odškodninske odgovornosti.
hipoteka – realizacija hipoteke – poplačilo s hipoteko zavarovane terjatve - prenehanje hipoteke v materialnem smislu - zavarovanje drugih terjatev
Hipoteka, ki je v materialnem smislu že prenehala, postane neuporabna, čeprav je še vpisana v zemljiško knjigo; takšne hipoteka ni mogoče koristiti za zavarovanje drugih terjatev hipotekarnega upnika.
ZPIZ-1 člen 93, 93/1, 159, 159/1, 262, 262/2. ZUP člen 224.
samozaposleni – invalid III. kategorije – pravica do dela s krajšim delovnim časom – delna invalidska pokojnina – začetek izplačevanja – začasna zadržanost z dela
Ker je bila tožnici z odločbo priznana le pravica do dela s krajšim delovnim časom, ne pa tudi pravica do delne invalidske pokojnine, je bila od dneva izvršljivosti te odločbe tožnica kot samozaposlena oseba dolžna organizirati svoje delo v skladu priznano pravico iz invalidskega zavarovanja v polovičnem delovnem času. Te dolžnosti zaradi začasne zadržanosti od dela ni mogla uresničiti, šele po prenehanju zadržanosti od dela je izpolnila pogoje za izplačevanje delne invalidske pokojnine.
začasna odredba - verjetnost izkazanosti razlogov za izdajo začasne odredbe - nekontradiktornost postopka za izdajo začasne odredbe
Verjetnost, potrebna za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, je podana, kadar so razlogi za njeno resničnost močnejši in številčnejši, kot pa razlogi, ki govorijo za neresničnost. Ob upoštevanju nekontradiktornosti postopka za izdajo začasne odredbe to v praksi pomeni, da je temu dokaznemu standardu zadoščeno, kadar predlagatelj v potrditev svojih navedb, ki so materialnopravno sklepčne, predloži takšne dokaze, ki bi, če bi bili v nadaljevanju postopka spoznani za resnične, dokazovali utemeljenost predlagateljevih navedb in torej narekovali ugodilno odločbo.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v last in posest - ovire za vrnitev v naravi
Ovire iz 1. in 4. točke 19. člena ZDen je potrebno razlagati restriktivno, saj predstavljajo izjemo od siceršnjega pravila ZDen o vračanju v naravi. Pri tem je potrebno natančno ugotoviti vse dejanske okoliščine, ki so pomembne za ugotavljanje odločilnih dejstev iz 19. člena Zden, in upoštevati stanje, kot je bilo v času uveljavitve ZDen.
Res je sicer, da ni nujno, da se sodišče do prav vsakega od dokazov, ki je naveden v dokaznem sklepu, izrecno in izčrpno opredeli in ga oceni, če šteje, da dokaz za ugotovitev bistvenih dejstev ni relevanten, vendar pa mora v obrazložitvi svoje odločitve to navesti.
Ker se sodišče prve stopnje do sicer izvedenih dokazov, ki jih je navedlo v obrazložitvi izpodbijane sodbe, ni z ničemer opredelilo, to predstavlja kršitev načela kontradiktornosti (8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP).
Pri zatrjevani skupni gradnji gre za pravnoposlovno pridobitev, to je za pravni posel v smislu 33. čl. ZTLR. Tak dogovor je lahko sklenjen tudi v ustni obliki in s konkludentnimi dejanji, saj gre največkrat za dogovore v ožji družinski skupnosti.
kreditna pogodba – zavarovanje kredita – zakonita subrogacija – cesija – kasatorična klavzula – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka
Zavarovalnica je s cesijo kot prevzemnik terjatve nasproti dolžniku, tj. toženi stranki, pridobila enake pravice, kot jih je do odstopa imel nasproti njemu odstopnik, tj. kreditodajalec.
Ker je kreditodajalec od kreditne pogodbe zaradi neizpolnjevanja obveznosti dolžnika odstopil, je s tem dnem v plačilo zapadel celoten znesek kredita, s čimer so predhodno zapadli in še nezastarani zneski izgubili naravo anuitet, zaradi česar je od dneva uresničitve kasatorične klavzule za upnikovo terjatev začel teči splošni zastaralni rok petih let.
Na podlagi dejstev, ob uporabi določila 88. člena ZDen je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta prodajna pogodba in aneks nična.
O načinu vrnitve nacionalizirane nepremičnine bo odločil upravni organ v postopku denacionalizacije in zato toženi stranki v tem postopku ne moreta ugovarjati, da tožeča stranka nima pravnega interesa na ugotovitvi ničnosti pravnega posla, ker ne obstaja dolžnost vrnitve spornega zemljišča v naravi.
nedopustnost izvršbe - ugotovitveni in dajatveni zahtevek – izločitvena tožba
Načeloma je sicer pritrditi prvostopenjskemu sodišču, da je namen izdane sodbe z ugotovitvijo nedopustnosti izvršbe v posledici preprečitev le-te na sredstvih, ki niso dolžnikova. Pri tem pa pritožbeno sodišče poudarja, da ima v primeru uveljavljanja denarnega zahtevka istočasno vložena tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, četudi je le-ta že bila opravljena, značaj vmesnega ugotovitvenega zahtevka v smislu 3. odstavka 181. člena ZPP. Tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe je namreč tako imenovana izločitvena tožba, katere temelj je običajno lastninska pravica, ki jo je na premičninah, prodanih v izvršilnem postopku, uveljavljala z ugovorom tožeča stranka. Zato bo predmet razpravljanja o utemeljenosti dajatvenega zahtevka nujno tudi ugotavljanje lastninske pravice tožeče stranke na premičninah pred prodajo le-teh v izvršilnem postopku.
odškodninska odgovornost - deljena odgovornost – degenerativne spremembe - neme degenerativne spremembe – nepremoženjska škoda – višina odškodnine – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
V konkretnem primeru je imela oškodovanka t. i. neme degenerativne spremembe, ki niso predstavljale podlage za znižanje odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
V pravdi ne more ugotavljati in ugotoviti drugačno dejansko stanje od tistega, za katerega je bil toženec spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja. Ker se dejstva v tej zvezi ne ugotavljajo, se tudi dokazi za potrjevanje teh dejstev ne izvajajo.
nepremoženjska škoda – strah – primarni in sekundarni strah – tek zamudnih obresti – začetek teka zamudnih obresti – zapadlost – zamuda
Tožnik je utrpel nepremoženjsko škodo zaradi posega v njegovo telesno integriteto. S fizioterapijo in zdravniškim pregledom je tožnik nastalo škodo sam odpravljal. S plačilom navedenih storitev je prišlo do prikrajšanja v njegovem premoženju, takrat je ta njegova odškodninska terjatev tudi zapadla. Tožnik bi takoj po plačilu navedenih računov lahko zahteval povrnitev škode, tako kot to določa 299. člen OZ, vendar ni. To je storil šele z zahtevkom zavarovalnici 19.12.2005, zato je tožena stranka prišla v zamudo šele s potekom roka, ki je bil določen za izpolnitev.
Delitev na primarni in sekundarni strah ima le praktični pomen, ker je z njo mogoče lažje in točneje ugotoviti izvor, stopnjo in trajanje strahu v konkretnem primeru. Ne gre pa za dve obliki pravno priznane škode.
kazenska obsodilna sodba - škoda - identično dejansko stanje - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - obnova kazenskega postopka
Dejstev, če obenem tvorijo podlago za odločitev o obstoju civilnopravne obveznosti, pravdno sodišče ne sme ugotoviti drugače oziroma vsaj ne sme ugotoviti toliko drugače, da bi s tem prišlo v nasprotje z odločitvijo kazenskega sodišča. Ugotovitev kazenskega sodišča, da do nesreče ni prišlo tako, kot je opisovala tožena stranka, predstavlja izpolnitev enega od zakonskih znakov, na podlagi katerih je kazensko sodišče ugotovilo obstoj poskusa kaznivega dejanja goljufije. Navedenih pravno odločilnih dejstev sodišče prve stopnje niti ne sme ugotoviti drugače, zato ni potrebe, da jih v pravdnem postopku posebej ugotavlja in v zvezi z njimi izvaja dokaze. Ničesar ne spremeni dejstvo, da je tožeča stranka zoper pravnomočno obsodilno kazensko sodbo vložila zahtevo za obnovo kazenskega postopka, sodišče pa je obnovo dovolilo.