ZVPot člen 27. ZPP člen 214, 457. OZ člen 293. ZPlaP člen 15.
plačilni promet - varstvo potrošnika - plačilo denarne obveznosti preko banke - sprejem naloga za plačilo
27. člen ZVPot in 15. člen ZPlaP sta določbi specialnih zakonov. Obveznost potrošnika, ki se plačuje s posredovanjem banke ali druge organizacije za plačilni promet, se zato šteje za plačano z dnem, ko je potrošnik dal nalog taki banki, ne glede na to, iz kakšnega razloga banka tega naloga ni izvedla.
Zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (AO plus zavarovanje) je prostovoljno zavarovanje in je vezano na obvezno zavarovanje odgovornosti v prometu, kar pomeni, da ne krije škod, ki niso nastale v prometni nesreči, kot jo določa ZVCP.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - priposestvovanje - dobra vera
Zgolj dejansko izvrševanje posesti, ob dejstvu, da lastnik zemljišča temu ni nasprotoval, ni dovolj za priposestvovanje lastninske pravice ne po prej veljavnem 28. členu ZTLR ne po sedaj veljavnem 43. členu SPZ (pa tudi ne po pravnih pravilih ODZ-ja), temveč je potrebno, da je posestnik v dobri veri. Po 2. odstavku 72. člena ZTLR (smiselno enako določa sedaj 28. člen SPZ) pa je posest dobroverna, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova.
nepremoženjska škoda – strah – primarni in sekundarni strah – tek zamudnih obresti – začetek teka zamudnih obresti – zapadlost – zamuda
Tožnik je utrpel nepremoženjsko škodo zaradi posega v njegovo telesno integriteto. S fizioterapijo in zdravniškim pregledom je tožnik nastalo škodo sam odpravljal. S plačilom navedenih storitev je prišlo do prikrajšanja v njegovem premoženju, takrat je ta njegova odškodninska terjatev tudi zapadla. Tožnik bi takoj po plačilu navedenih računov lahko zahteval povrnitev škode, tako kot to določa 299. člen OZ, vendar ni. To je storil šele z zahtevkom zavarovalnici 19.12.2005, zato je tožena stranka prišla v zamudo šele s potekom roka, ki je bil določen za izpolnitev.
Delitev na primarni in sekundarni strah ima le praktični pomen, ker je z njo mogoče lažje in točneje ugotoviti izvor, stopnjo in trajanje strahu v konkretnem primeru. Ne gre pa za dve obliki pravno priznane škode.
Zavarovalnica je dolžna kriti le tisto škodo, za katero je njen zavarovanec odgovoren. Za ugoditev zahtevku morajo biti na strani zavarovalnice hkrati podani vsi elementi civilnega delikta. Tožnika nista dokazala, da je do škodnega dogodka prišlo na način, kot sta ga zatrjevala. Ob takšnem zaključku pa ni izkazano, da je škoda nastala zaradi protipravnega ravnanja zavarovanca tožene stranke.
V interesu tožeče stranke bi bilo, da dedni dogovor izpodbije, če bi brez sklenitve dednega dogovora podedovala večji delež zapuščine ali nekatere od stvari, ki so v zapuščini v celoti in v podobnih primerih. Tožnica je s sklepom o dedovanju razglašena za dedinjo do 6/20 zapuščine po obeh zapustnikih, kar je toliko, kot tožnica meni, da ji gre, in se torej njen pravni položaj, tudi če bi s tožbo uspela, ne bi spremenil.
V konkretnem primeru je bila škoda povrnjena iz naslova kasko zavarovanja. Kasko zavarovan pa je lahko le predmet leasinga, ne pa leasing pogodba. Zato termin "nastala škoda" lahko predstavlja le škodo, nastalo z odtujitvijo predmeta leasinga. To pa ni škoda, ki nastane leasingodajalcu zaradi predčasnega odstopa od pogodbe o finančnem leasingu.
vojak – denarna terjatev – dopustnost sodnega varstva – notranja pot – zahteva za uveljavljanje pravic
Terjatev za priznanje napredovanja za dva plačna razreda po svoji vsebini ni čista denarna terjatev, zato je pogoj za dopustnost sodnega varstva, da delavec v zvezi z uveljavljanjem te terjatve izkoristi t.im. notranjo pot pri delodajalcu, torej da vloži zahtevo za uveljavljanje pravic. V takšnem primeru nato rok za odpravo kršitve teče z vložitvijo zahteve in ne more imeti učinka za nazaj.
dogovor o ustanovitvi služnosti – služnost do preklica – pravica do izjave – vnaprejšnja dokazna ocena
Glede na to, da dokaznih predlogov sodišče prve stopnje ni izčrpalo, gre za tako imenovano vnaprejšnjo dokazno oceno, sodišče ne sme zavrniti izvedbe nekega dokaza z argumentom (ki smiselno izhaja iz razlogov predmetne sodbe), da se je že prepričalo o nasprotnem.
Sodišče je tudi obravnavalo tožbeni zahtevek iz stališča, ali ni bila sklenjena ustna pogodba, ki bi bila lahko realizirana. Ugotovilo je, da gre za obvezno pisnost oziroma obličnost zakupne pogodbe po 26 členu ZKZ in da zavrnitev osnutka višine zakupnine s strani tožene stranke, ne more pomeniti, da bi bila pogodba veljavna po teoriji konvalidacije.
Skrbnik zapuščine je zakoniti zastopnik vseh dedičev, ki v njihovem imenu skrbi za zapuščino, zato mora biti nepristranski in vreden zaupanja vseh dedičev. Le pod temi pogoji je začasni skrbnik zapuščine lahko tudi eden od sodedičev.
ZS člen 83, 83/3, 83, 83/3. ZIZ člen 65, 65/3, 65, 65/3.
nedopustnost izvršbe - rok za vložitev tožbe - narava roka - tek roka za vložitev tožbe - sodne počitnice
Rok za vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe iz tretjega odstavka 65. člena ZIZ je torej izključevalni oziroma prekluzivni rok, na katerega določbe 83. člena Zakona o sodiščih - ZS ne morejo vplivati.
Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče potem, ko je ugotovilo, da toženka neupravičeno ni prišla na narok, sprejelo sklep, da se narok opravi v nenavzočnosti toženke (tudi tožeča stranka izdaje zamudnega sklepa ni predlagala) in ga tudi opravilo, vključno z dokaznim postopkom. V takem procesnem položaju pa izdaja zamudne sodbe ni več možna.
ZZK-1 člen 234, 234/5, 234/6, 236, 236/1, 236/2, 236/3. ZZK-1A člen 32. ZZK-1B člen 2.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – pogoji za začetek postopka – vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – predujem za stroške objave oklica o začetku postopka
Za posebne zemljiškoknjižne postopke za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, ki so se začeli pred 1. majem 2009, se v zvezi s plačilom predujma za objavo oklica o začetku postopka uporabljajo pravila 236. člena ZZK-1, po katerih predložitev dokazila o plačanem predujmu ni procesna predpostavka za nadaljevanje postopka. Zadošča, da je predujem v postavljenem roku založen.
sklep o izvršbi na podlagi menice - predhodna odredba - pogoji za izdajo - nevarnost za uveljavitev terjatve - domnevana nevarnost
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje dne 6.9.2008 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – menice. Sklep o izvršbi je bil na ugovor dolžnika razveljavljen v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj in je bilo odločeno, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku. Takšne odločbe ne moremo šteti za odločbo v smislu 1. odst. 257. člena ZIZ, kakor tudi ne za odločbo v smislu 1. točke 1. odst. 258. člena ZIZ. Ni odločbe domačega sodišča ali drugega organa skladno s 1. odst. 257. člena ZIZ.
ZOR člen 154, 172. ZDRS člen 40, 40/3. URS člen 26. ZPP člen 154, 155. ZUP člen 250, 257. ZBPP člen 9.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje državnega organa
Predpostavke civilnega delikta so: protipravnost (škoda izvira iz nedopustnega dejanja), nastanek škode, obstoj vzročne zveze med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem in obstoj odgovornosti na strani povzročitelja škode. Tožnik je tisti, ki mora zatrjevati in dokazati obstoj prvih treh prej navedenih predpostavk. Ker morajo biti za obstoj odškodninske odgovornosti navedeni elementi podani kumulativno, sodišču ni treba presojati preostalih elementov odškodninske odgovornosti, če katerikoli od njih ni podan.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 89, 89/1, 89/1-2, 124, 148, 148/2. ZIZ člen 192.
zemljiškoknjižni postopek – postopek po uradni dolžnosti – sklep o izročitvi nepremičnine – vpisi na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu – načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
V zemljiškoknjižnem postopku za vknjižbo lastninske pravice na podlagi sklepa izvršilnega sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu se ne preverja pravilnost izvedbe izvršilnega postopka in v njem izdanega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.
ZOR člen 200, 324, 940. Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3, 4.
odškodninska odgovornost - prometna nesreča - spor z mednarodnim elementom - navezna okoliščina - haaška konvencija - določbe v nasprotju z javnim redom RS - višina odškodnine - uporaba tujega prava - uporaba domačega prava - zamuda
Dejstvo, da imajo v Republiki Hrvaški glede višine odškodnine določena merila, katere sprejme vrhovno sodišče, pa ni takšna okoliščina, ki bi lahko pomenila, da je v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. V Republiki Sloveniji višino odškodnine oblikuje sodna praksa in sodišče v posameznih primerih primerja prakso vrhovnega sodišča, ko odloča o višini pravično odmerjene odškodnine.
O dveh vozilih oziroma solidarni odgovornosti lahko govorimo, ko ne gre za izključno krivdo vozila, v katerem je bil potnik. Res govori 4. člen Konvencije o udeležbi v nesreči enega samega vozila. Vendar če razlagamo to določbo iz stališča potnika in izključne krivde vozila, v katerem je potnik, tedaj gre za eno vozilo. Ob takšnem dejanskem stanju je zato pravilna uporaba prava po zakonodaji države registriranega vozila in prebivališča potnika.