Ker z očitano kršitvijo obveznosti iz delovnega razmerja (tožnica je pred podpisom delodajalca izpolnila kreditno polo z neresničnimi podatki) niso bili izpolnjeni niti znaki kaznivega dejanja ponarejanja listin (saj je sporno listino podpisala oseba, ki je navedena kot izdajatelj) niti znaki kaznivega dejanja posebni primeri ponarejanja listin (saj so bili vsi podatki v listino vnešeni pred podpisom), tožnici ni mogoče očitati hujše disciplinske kršitve, za katero se izreče disciplinski ukrep odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZTLR člen 28, 72. ZZK člen 5. SPZ člen 44, 44/2. ODZ paragraf 1500.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - dobra vera - opravičljiva zmota
Tudi, če bi tožnica izkazala vse pogoje za pridobitev lastninske pravice s priposestovanjem, v predmetni pravdi s svojim zahtevkom zoper toženca kot zemljiškoknjižnega lastnika ne bi mogla uspeti, saj toženca ščiti njegova dobra vera.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0020820
KZ člen 196, 196/1, 197, 197/1. KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 13. ZKP člen 25, 377, 377/4, 378, 378/1, 402, 402/3, 403, 403/1.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – prošnja za izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist – skrb za družinske člane
Okoliščina, da je obsojenec dolžan skrbeti za družinske člane, sama po sebi ne more biti razlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, saj bi obstoj te okoliščine pomenil, da storilcem kaznivih dejanj, ki imajo obveznost, da preživljajo družinske člane, ne glede na število izrečenih sodb in druge okoliščine, zaporne kazni sploh ne bi bilo smiselno izreči, in zanje zagrožena kazen ne bi bila pomembna, ker ne bi bila izvršljiva.
Zaradi načela stroge formalne legalitete v izvršilnem postopku izvršilno sodišče ne more dovoliti izvršbe za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od glavnice, če te iz izvršilnega naslova ne izhajajo.
sklep o domiku - varščina - oprostitev plačila varščine
Za oprostitev plačila varščine dol. upnika mora sodišče ugotoviti njegov vrstni red, višino njegove terjatve in terjatev upnikov, ki so v vrstnem redu pred njim in ali se glede na to, da varščina poravnati iz kupnine.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda - pravno priznana oblika škode - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine ni utemeljen, saj toženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja zaradi tega, ker so v medijih negativno poročali o prodaji njenih delnic v času, ko je bil tožnik direktor. Poleg tega tudi strah in negotovost tožnika zaradi morebitnih sodnih postopkov, ki bi bili s prodajo delnic povezani, ne predstavljata pravno priznane oblike nepremoženjske škode.
Nepravilno je stališče pritožnice, češ da je že v trditvi, da je tretjemu bilo znano, da gre v določenem primeru za škodljivo razpolaganje dolžnika, implicitno vsebovana tudi trditev, da bi mu to vsaj moralo biti znano; gre za to, da temeljijo trditve o tem, da je nekdo „vedel“ za določeno dejstvo in trditve o tem, da „bi moral vedeti“ na različnih dejanskih okoliščinah, ki jih mora stranka, na kateri je dokazno breme, v konkretnem primeru je to bila tožeča stranka, zatrjevati, in ni mogoče pritrditi pritožnici, da gre le za različne intenzitete subjektivnega pogoja iz 1. odst. 256. čl. OZ.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
Rok za podajo izredne odpovedi iz razloga po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR ni začel teči s podajo kazenske ovadbe zoper tožnika, ampak šele tedaj, ko je tožena stranka opravila ustrezne poizvedbe oziroma ko se je na podlagi prejetih obvestil dovolj seznanila z razlogom za odpoved.
Kadar sodišče odmeri stroške izvedenskega dela po končani zadnji glavni obravnavi, lahko stranka zahteva njihovo povrnitev naknadno, saj ji do zaključka glavne obravnave ti stroški niso bili znani.
Ker tožnik v predlogu za obnovo postopka navaja le dejstva, ki bi jih lahko ob zadostni skrbnosti uveljavljal že v prejšnjem postopku, ni podan obnovitveni razlog po 10. tč. 394. čl. ZPP.
Mladoletni otrok je upravičenec do preživnine. Tožba za zvišanje preživnine je tožba preživninskega upravičenca proti preživninskemu zavezancu, zato določbe čl. 123/1 ZZZDR in čl. 132 ZZZDR podeljujejo aktivno legitimacijo mladoletnemu otroku, njegova mati zato ne more v svojem imenu s tožbo zahtevati, da naj toženec plačuje za mld. upravičenca višjo preživnino od že določene.
predlog za izredno revizijo – namen revizije – finančni položaj družbe – dopolnilna odločba
Konkretni in z dovolj veliko verjetnostjo izkazani predlog predlagatelja se je namreč nanašal na razkritje točno določene oziroma specificirane zunajbilančne operacije, pri čemer je razkritje tega tveganja in koristi nujno za oceno resničnega in poštenega izkaza finančnega stanja družbe I. d.d. v smislu prvega in drugega odstavka 61. čl. ZGD-1. Pojem finančni položaj družbe zajema namreč tako tveganja kot koristi, ki izhajajo iz določenih zunajbilančnih operacij, pri čemer se s tem pojmom razume predvsem likvidnost in sposobnost družbe, da v doglednem času izpolni obstoječe obveznosti (solventnost). Predlog predlagatelja se je torej nanašal na razkritje takšne konkretne operacije (nakup delnic P d.d. za ceno 19.950.000 EUR), zlasti v smeri zagotovitve ustreznih virov za odkup oziroma v sferi zagotovitve rezervacij za bodoče izgube, kar pa po oceni pritožbenega sodišča zajema tudi razkritje takšne zunajbilančne operacije v pojasnilih k računovodskim izkazom.
ZPP člen 155, 155/1, 318. ZOdvT tarifna številka 3100, 3101.
stroški postopka – zamudna sodba – nagrada odvetnika
Ker se je postopek pred sodiščem prve stopnje zaključil z izdajo zamudne sodbe (pred vložitvijo odgovora na tožbo oziroma pred pristopom na narok za glavno obravnavo), je potrebno odmeriti stroške postopka upoštevaje tako tarifno številko 3100 ZOdvT kot tarifno številko 3101 ZOdvT, kar pomeni, da se nagrada v tarifni številki 3100 ZOdvT zniža na količnik 0,8.
Presoja sodišča prve stopnje o obrazloženosti ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka, temveč gre za materialno pravno presojo. Ob neizpodbijanih dejstvih, da dolžnika nista zatrjevala, da je obračun napačen, da nista navedla, kakšen bi bil pravilen obračun in da sta, predlagala dokaz z izvedencem finančna stroke le za preveritev obračuna, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da ugovor ni obrazložen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Ob ugotovitvi, da so se prodajalke ob enakih pogojih v pogodbi o zaposlitvi, specializirale za delo na posameznem oddelku oziroma programu, je tožena stranka ravnala zakonito, ko je redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podala tožnicama – prodajalkama, ki sta se specializirali za delo na opuščenih oziroma skrčenih programih.
ZZVZZ člen 2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 54, 54/1, 103, 103/1, 103/1-1, 129, 133, 133/2, 183, 183/2.
zdravljenje v tujini – nujno zdravljenje – povrnitev potnih stroškov
Tožnik je bil na zasebnem potovanju v tujini, kjer se je poškodoval. V tujini je imel zagotovljeno nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč, prevoz z letalom v Slovenijo pa ni bil nujen reševalni prevoz v smislu 1. alinee 54. člena POZZ. Iz tega razloga tožnik za ta prevoz ni upravičen do povračila stroškov v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.