ZDR člen 184, 184/1. ZVZD člen 9. OZ člen 149, 150, 171, 171/1.
odškodnina – nesreča pri delu – delo na višini – objektivna odgovornost – sredstva in material za varno delo – soprispevek oškodovanca
Toženec je kot delodajalec dolžan zagotoviti sredstva in material za varno delo, v nasprotnem primeru pa bi moral tožnik od njega zahtevati, da nevarnost odstrani oziroma bi imel pravico odkloniti opravljanje dela. Ker tega ni storil, ampak je delo na višini opravljal v nasprotju s skrbnostjo, ki se pričakuje od delavca z opravljenim preizkusom znanja iz varstva pri delu, in v nasprotju z razsodnostjo, ki se pričakuje od vsakega povprečnega človeka, znaša njegov soprispevek k škodi, ki jo je ob opravljanju dela utrpel, 30 %.
Ker tožnik v predlogu za obnovo postopka navaja le dejstva, ki bi jih lahko ob zadostni skrbnosti uveljavljal že v prejšnjem postopku, ni podan obnovitveni razlog po 10. tč. 394. čl. ZPP.
pripojitev družbe - prevzem obveznosti družbe - prenos terjatev na prevzemno družbo - vstop novega upnika v izvršbo - enoletni rok za uveljavljanje terjatev
Enoletni, do uveljavitve Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) prekluzivni, sedaj pa zastaralni rok, velja le za prehod terjatev na pasivni, ne pa tudi na aktivni strani.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
Rok za podajo izredne odpovedi iz razloga po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR ni začel teči s podajo kazenske ovadbe zoper tožnika, ampak šele tedaj, ko je tožena stranka opravila ustrezne poizvedbe oziroma ko se je na podlagi prejetih obvestil dovolj seznanila z razlogom za odpoved.
Zaradi načela stroge formalne legalitete v izvršilnem postopku izvršilno sodišče ne more dovoliti izvršbe za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od glavnice, če te iz izvršilnega naslova ne izhajajo.
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je prišlo med lastniki spornega zemljišča do poravnave v nepravdnem postopku in je takoj nato toženka izpolnila tožbeni zahtevek, ki ga je v dogovoru na tožbo že pripoznala je tožnica dejansko iztoževala nezapadlo terjatev in je bila tožba vložena preuranjeno. Toženka je izpolnila zahtevek takoj, ko je bilo mogoče, zato je zaradi umika tožbe tožnica dolžna toženki povrniti stroške pravdnega postopka.
Opustitev tožene stranke, da bi tožniku zagotovila potrebne in primerne prilagoditve, ki bi mu kot invalidu omogočale enakopravno uresničevanje njegovih pravic in obveznosti v delovnem razmerju, posega v načelo do nediskriminatornega obravnavanja in je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine po temelju utemeljen. Za razumevanje načela nediskriminacije, ki presega zgolj formalne okvire enakopravnosti, je namreč bistveno, da zahteva po prepovedi diskriminacije pomeni hkrati zahtevo po uveljavljanju posebnih pravnih položajev oziroma posebnih pravic in pozitivnih ukrepov, katerih namen je v preprečevanju manj ugodnega položaja nekaterih posameznikov. Gre za načelo enakih možnosti, torej za uveljavljanje diferencirane enakopravnosti, ki v določenem obsegu vključuje preprečevanje dejanske oziroma posredne diskriminacije.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda - pravno priznana oblika škode - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine ni utemeljen, saj toženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja zaradi tega, ker so v medijih negativno poročali o prodaji njenih delnic v času, ko je bil tožnik direktor. Poleg tega tudi strah in negotovost tožnika zaradi morebitnih sodnih postopkov, ki bi bili s prodajo delnic povezani, ne predstavljata pravno priznane oblike nepremoženjske škode.
trditveno in dokazno breme - razdor prodajne pogodbe
Zaradi zmotne prevalitve dokaznega bremena s tožene stranke na tožečo stranko glede dokazovanja višine vrnjene kupnine stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
Na podlagi določila 1. odstavka 107. člena ZPP se listine lahko predložijo v izvirniku ali prepisu. Za prepis se šteje tudi fotokopija. Če je listina predložena v prepisu, zahteva sodišče na predlog nasprotne stranke od vložnika, naj predloži listino v izvirniku.
N ačelo avtonomije strank ali prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. čl. OZ) med drugim pomeni tudi, da se stranke same odločijo, ali bodo sklenile pogodbo, s kom jo bodo sklenile in kakšna bo njena vsebina. Le če mora nekdo po zakonu skleniti pogodbo, lahko zainteresirana oseba zahteva, da se takšna pogodba nemudoma sklene (17. čl. OZ). Obveznost skleniti podobo tožene stranke bi lahko obstajala tudi, če bi se ta k sklenitvi najemne ali prodajne pogodbe sama zavezala. Da bi bilo temu tako, tožnik ni zatrjeval, prav tako pa tudi ne, da bi takšna obveznost tožene stranke temeljila na zakonskem določilu. Če tožena stranka pogodbe ni bila dolžna skleniti, tudi ne more nositi škode, ki bi morebiti komu nastala, če pogodba ni sklenjena.
ZPP člen 7, 8, 212, 286, 7, 8, 212, 286. OZ člen 131, 179, 131, 179.
prosta presoja dokazov - dokazna ocena
Sodišče dejstva, za katere je potrebno strokovno znanje, ugotavlja s pomočjo izvedencev kot strokovnih pomočnikov sodišča. Vendar pa je tudi izvedensko mnenje, tako kot vsak drug dokaz, podvrženo prosti oceni dokazov. Skladno z 8. členom ZPP je naloga sodišča, da na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka odloči, katera dejstva šteje za dokazana.
zaznamba sklepa o izvršbi - izbris zaznambe sklepa o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče ni pristojno za presojo, ali je dolžnik izpolnil svojo obveznost, s tem, ko je denarni znesek položil pri sodišču, to je pristojnost izvršilnega sodišča. Zemljiškoknjižno sodišče odloča le o zaznambah sklepa o izvršbi na nepremičninah, ne pa o tem, ali je sklep o izvršbi utemeljen oziroma ali bi ga bilo potrebno razveljaviti, ker je dolžnik svojo obveznost izpolnil.
Toženka je sodišču predložila zgolj zaposlitveni načrt in potrdilo, da v katastru ni vpisane fizične osebe z njenim imenom in priimkom. Na podlagi teh podatkov pa sodišče prve stopnje njenega premoženjskega stanja ni moglo v celoti preizkusiti, zato je predlog za oprostitev plačila sodnih taks utemeljeno zavrnilo na podlagi 3. odstavka 168. člena ZPP.
ZOR člen 74, 149. ZPP člen 108, 108/1, 285. ZGO-1 člen 1, 54, 54/4, 56, 56/1. ZUreP-1 člen 12. ZEN člen 47-52, 48, 48/6, 48/7.
določenost tožbenega zahtevka - nepopolna vloga - materialno procesno vodstvo - pogoj - pogodba v korist tretjega
Glede na to, da je v skladu z ZEN zahtevi za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije treba priložiti elaborat parcelacije, ki ga tožbeni zahtevek ne vsebuje, bi moralo sodišče prve stopnje postopati v skladu z določilom prvega odstavka 108. čl. ZPP in tožnika pozvati, naj tožbo dopolni, česar pa ni storilo. Zato naj sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ravna v skladu z določilom 108. čl. ZPP in tožnika pozove na dopolnitev tožbe ter, upoštevaje določbo 285. čl. ZPP, poskrbi, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank.
Tožena stranka je zoper tožbena zahtevka uveljavlja ugovor izpolnitve obveznosti, zato je bila obremenjena s procesnim in materialnim dokaznim bremenom.
Tožeča stranka je izpovedala, da je bila ona dejanska posojilojemalka. Zato je bilo tožbenima zahtevkoma pravilno ugodeno, kljub okoliščini, da je bila na eni posojilni pogodbi podana kot porok, na drugi pa niti ni bila podana.
Pogodbene letne obresti v višini 8 % niso bile oderuške.
Če je tožbeni zahtevek dajatvene narave, zanj tožeči stranki ni potrebno posebej izkazovati pravnega interesa, saj se ta predpostavlja. Zaradi pomanjkanja pravnega interesa takšne tožbe ni mogoče zavreči, o njej je potrebno meritorno odločiti.
ZIZ člen 45, 45/2, 46, 46/1, 167. ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 88.
zaznamba sklepa o izvršbi - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - začetek opravljanja izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča.
ZPP člen 7, 8, 154, 212, 215, 243, 359. OZ člen 179.
izvedenec - navajanje dejstev in dokazov - razpravno načelo - dokazno breme - pomoč prava nevešči stranki - pravdni stroški - prepoved reformatio in peius - nepremoženjska škoda - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - telesne bolečine
Ni dolžnost razpravljajočega sodnika, da ob zagotovljeni strokovni pomoči odvetnika opozarja stranko na procesne pravice, vključno z možnostjo predlaganja različnih oprostitev in dopolnitve izvedenskega mnenja zaradi nezadovoljstva stranke s podanim mnenjem.
Satisfakcija za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti se dosoja v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti tekom zdravljenja.