pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija
Ker so bile tožnikove pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene skladno z zakonom iz razloga opravljanja projektnega dela in ker tožnik na delu ni ostal po izteku v pogodbah o zaposlitvi določenega časa, do transformacije delovnega razmerja iz delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas ni prišlo. Ravnanje tožene stranke, ki je po izteku časa, za katerega je bila sklenjena zadnja pogodba o zaposlitvi, tožniku izdala obvestilo in mu zaključila delovno knjižico, je bilo zakonito.
V primeru, ko se začne in teče postopek izvršbe po uradni dolžnosti, gre za enostranski izvršilni postopek in v njem ne nastopa upnik v izvršilnem procesnem smislu. Ker torej v obravnavanem primeru upnika v tem pomenu besede ni, niti ni stranke postopka v prej navedenem pomenu iz 4. tč. 16. čl. ZIZ. Glede na to ni prišlo do kršitve določb postopka iz 2. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, ki jo zatrjuje pritožnik.
sodno varstvo – denarna terjatev – plača – del plače iz naslova delovne uspešnosti
Tožnica je vtoževala plačilo za delovno uspešnost v višini 6 % od bruto izplačane plače za obdobje od leta 2006 do 2007. Ker je tožbeni zahtevek opredelila kot denarni zahtevek, je dopustno neposredno sodno varstvo in ga je treba meritorno presojati.
Ker z očitano kršitvijo obveznosti iz delovnega razmerja (tožnica je pred podpisom delodajalca izpolnila kreditno polo z neresničnimi podatki) niso bili izpolnjeni niti znaki kaznivega dejanja ponarejanja listin (saj je sporno listino podpisala oseba, ki je navedena kot izdajatelj) niti znaki kaznivega dejanja posebni primeri ponarejanja listin (saj so bili vsi podatki v listino vnešeni pred podpisom), tožnici ni mogoče očitati hujše disciplinske kršitve, za katero se izreče disciplinski ukrep odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Kadar sodišče odmeri stroške izvedenskega dela po končani zadnji glavni obravnavi, lahko stranka zahteva njihovo povrnitev naknadno, saj ji do zaključka glavne obravnave ti stroški niso bili znani.
pogodba o zaposlitvi – pisna oblika – faktično delovno razmerje
Če delavcu ni izročena pisna pogodba o zaposlitvi, ampak gre za tako imenovano faktično delovno razmerje, lahko kadarkoli zahteva izstavitev pisne pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec obveznosti izstavitve pisne pogodbe o zaposlitvi ne izpolni s tem, da izroči kakršno koli pogodbo o zaposlitvi, ampak mora izročiti pogodbo o zaposlitvi, ki ustreza ustnemu dogovoru ob sklenitvi delovnega razmerja. V primeru spora za izstavitev pisne pogodbe o zaposlitvi sodišče ugotavlja vsebino tega dogovora in skladno s tem odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka za ugotovitev vsebine pogodbe o zaposlitvi in za izstavitev pisne pogodbe o zaposlitvi s tako vsebino.
Presoja sodišča prve stopnje o obrazloženosti ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka, temveč gre za materialno pravno presojo. Ob neizpodbijanih dejstvih, da dolžnika nista zatrjevala, da je obračun napačen, da nista navedla, kakšen bi bil pravilen obračun in da sta, predlagala dokaz z izvedencem finančna stroke le za preveritev obračuna, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da ugovor ni obrazložen.
Ker tožnik v predlogu za obnovo postopka navaja le dejstva, ki bi jih lahko ob zadostni skrbnosti uveljavljal že v prejšnjem postopku, ni podan obnovitveni razlog po 10. tč. 394. čl. ZPP.
duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - razžalitev dobrega imena in časti
Označba klošar v konkretnem primeru ni pomenila nikakršne vrednostne sodbe, temveč označbo načina življenja oziroma označbo dejstva, da nekdo pač trajneje živi na barki. Sam pojem brezdomstva zajema številne različne kategorije, med katere spadajo tudi ljudje, ki živijo v nestandardnih oziroma neprimernih bivališčih. Med brezdomce so razvrščeni tudi posamezniki, pri katerih je brezdomstvo občasen pojav. Vsekakor pojem brezdomec oziroma klošar ni definiran ali odvisen od tega, ali ima posameznik prijavljeno stalno prebivališče. Tudi ni res, da označba klošar v našem okolju nosi negativno vrednostno konotacijo. Četudi bi ta označba bila žaljiva, bi sodišče moralo upoštevati meje varovanja časti in dobrega imena, ko je tako varstvo v koliziji s pomembnejšimi interesi, opredeljenimi v 3. odstavku 169. člena KZ. Ustavno je zagotovljena svoboda izražanja, ki je ena od temeljev svobodne demokratične družbe in je tej pravici dana večja teža, kot varstvu časti in dobrega imena.
pogodba o finančnem leasingu - odpoved pogodbe - plačilo obveznosti po pogodbi - poslovna škoda - izgubljeni dobiček
Poslovno škodo predstavlja znesek obrokov, ki bi jih tožeča stranka prejela do konca pogodbenega razmerja, zmanjšano za diskontirane obresti, ker je zahtevala takojšnje plačilo celotnega zneska.
zaznamba sklepa o izvršbi - izbris zaznambe sklepa o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče ni pristojno za presojo, ali je dolžnik izpolnil svojo obveznost, s tem, ko je denarni znesek položil pri sodišču, to je pristojnost izvršilnega sodišča. Zemljiškoknjižno sodišče odloča le o zaznambah sklepa o izvršbi na nepremičninah, ne pa o tem, ali je sklep o izvršbi utemeljen oziroma ali bi ga bilo potrebno razveljaviti, ker je dolžnik svojo obveznost izpolnil.
Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini ugotovljena dejstva neresnična, vendar le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0055432
ZTLR člen 13, 13/2, 23, 25, 33. OZ člen 131, 190, 406. ZOR člen 154, 210. ZDR člen 4. ZPP člen 2, 7, 180, 180/3, 184, 184/2, 187, 212, 286.
gradnja na tujem svetu – vlaganja v kmetijo – solastninski delež – prispevki graditeljev – pomešanje stvari različnih lastnikov – dogovor o skupni gradnji – trditvena podlaga – razpravno načelo – povrnitev vlaganj – obogatitveno načelo – rušenje črne gradnje – odškodnina – domneva solidarnosti – elementi delovnega razmerja – sprememba tožbe – predložitev pooblastila stranke po dopolnjeni polnoletnosti – primarni zahtevek – podredni zahtevek
Obstoj (četudi zgolj tihega) dogovora o skupni gradnji morajo tožniki zatrjevati, da sodišče na podlagi načina življenja in dela pravdnih strank lahko presoja, ali je dogovor res obstajal. V kolikor takšnih trditev ni bilo, sodišče z ugotovitvijo, da je šlo za gradnjo na pravnoposlovni podlagi, krši razpravno načelo.
Kadar graditelj ve, da gradi na tujem zemljišču, lastnik zemljišča pa se gradnji ne upre v roku 3 let po koncu gradnje, graditelj pridobi (so)lastninsko pravico.
Glede na to, da sta obe pravdni stranki na različen način prispevali h gradnji objekta, je treba solastniške deleže določiti glede na njun prispevek h gradnji na podlagi 23. čl. ZTLR o pomešanju stvari različnih lastnikov.
Povrnitev vlaganj v objekt ni mogoče zahtevati, če je bil objekt porušen, saj lastnik ni več obogaten.
pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa – poseben delovni pogoj
Tožnik je kontinuirano v obdobju od leta 1970 do 1984 kot voznik opravljal zimsko službo, dela preko polnega delovnega časa pa ni opravljal zaradi nepredvidljivih, izjemnih in kratkotrajnih okoliščin, zaradi česar se za to delo izplačane plače ne vštejejo v pokojninsko osnovo.
N ačelo avtonomije strank ali prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. čl. OZ) med drugim pomeni tudi, da se stranke same odločijo, ali bodo sklenile pogodbo, s kom jo bodo sklenile in kakšna bo njena vsebina. Le če mora nekdo po zakonu skleniti pogodbo, lahko zainteresirana oseba zahteva, da se takšna pogodba nemudoma sklene (17. čl. OZ). Obveznost skleniti podobo tožene stranke bi lahko obstajala tudi, če bi se ta k sklenitvi najemne ali prodajne pogodbe sama zavezala. Da bi bilo temu tako, tožnik ni zatrjeval, prav tako pa tudi ne, da bi takšna obveznost tožene stranke temeljila na zakonskem določilu. Če tožena stranka pogodbe ni bila dolžna skleniti, tudi ne more nositi škode, ki bi morebiti komu nastala, če pogodba ni sklenjena.
kreditna pogodba - vrnitev kredita - poroštvo - razmerje med upnikom in porokom
Ko upniku poleg glavnega dolžnika odgovarja tudi porok, ki se je zavezal kot porok in plačnik, lahko upnik zahteva izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati.
izvedenec – ponovno dokazovanje z izvedencem – odprava nejasnosti v izvedenskem mnenju – postavitev novega izvedenca
Za ponovitev dokazovanja zadošča, da stranka verjetno izkaže nejasnost, pomanjkljivost ali protislovnost izvedenskega mnenja. Zmotno je torej stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da bi bil tožnik upravičen do dokazovanja z novim izvedencem šele, če bi prej dokazal, da je mnenje sedanje izvedenke nestrokovno.