Ker tožnik v predlogu za obnovo postopka navaja le dejstva, ki bi jih lahko ob zadostni skrbnosti uveljavljal že v prejšnjem postopku, ni podan obnovitveni razlog po 10. tč. 394. čl. ZPP.
Opustitev tožene stranke, da bi tožniku zagotovila potrebne in primerne prilagoditve, ki bi mu kot invalidu omogočale enakopravno uresničevanje njegovih pravic in obveznosti v delovnem razmerju, posega v načelo do nediskriminatornega obravnavanja in je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine po temelju utemeljen. Za razumevanje načela nediskriminacije, ki presega zgolj formalne okvire enakopravnosti, je namreč bistveno, da zahteva po prepovedi diskriminacije pomeni hkrati zahtevo po uveljavljanju posebnih pravnih položajev oziroma posebnih pravic in pozitivnih ukrepov, katerih namen je v preprečevanju manj ugodnega položaja nekaterih posameznikov. Gre za načelo enakih možnosti, torej za uveljavljanje diferencirane enakopravnosti, ki v določenem obsegu vključuje preprečevanje dejanske oziroma posredne diskriminacije.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
Rok za podajo izredne odpovedi iz razloga po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR ni začel teči s podajo kazenske ovadbe zoper tožnika, ampak šele tedaj, ko je tožena stranka opravila ustrezne poizvedbe oziroma ko se je na podlagi prejetih obvestil dovolj seznanila z razlogom za odpoved.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
pripojitev družbe - prevzem obveznosti družbe - prenos terjatev na prevzemno družbo - vstop novega upnika v izvršbo - enoletni rok za uveljavljanje terjatev
Enoletni, do uveljavitve Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) prekluzivni, sedaj pa zastaralni rok, velja le za prehod terjatev na pasivni, ne pa tudi na aktivni strani.
Presoja sodišča prve stopnje o obrazloženosti ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka, temveč gre za materialno pravno presojo. Ob neizpodbijanih dejstvih, da dolžnika nista zatrjevala, da je obračun napačen, da nista navedla, kakšen bi bil pravilen obračun in da sta, predlagala dokaz z izvedencem finančna stroke le za preveritev obračuna, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da ugovor ni obrazložen.
Kadar sodišče odmeri stroške izvedenskega dela po končani zadnji glavni obravnavi, lahko stranka zahteva njihovo povrnitev naknadno, saj ji do zaključka glavne obravnave ti stroški niso bili znani.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija
Ker so bile tožnikove pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene skladno z zakonom iz razloga opravljanja projektnega dela in ker tožnik na delu ni ostal po izteku v pogodbah o zaposlitvi določenega časa, do transformacije delovnega razmerja iz delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas ni prišlo. Ravnanje tožene stranke, ki je po izteku časa, za katerega je bila sklenjena zadnja pogodba o zaposlitvi, tožniku izdala obvestilo in mu zaključila delovno knjižico, je bilo zakonito.
stroški postopka - potrebni stroški - stroški pooblaščenca - kilometrina - odsotnost iz pisarne - prisilna privedba priče - opravičilo odsotnosti iz naroka - ustrezno zdravniško potrdilo
Sodišče prve stopnje je dvakrat razpisalo obravnavo izven svojega sedeža, na območju drugega sodišča, zato so bili priglašeni potni stroški (kilometrina) in stroški pooblaščenca tožeče stranke za odsotnost iz pisarne potrebni.
Glede na splošnost in nedoločnost predloženega zdravniškega potrdila, ki je bilo izdano, še preden je priča prejela vabilo na narok, priča ni ustrezno in pravočasno izkazala, da ji je njeno zdravstveno stanje tudi po prejemu vabila 1.10.2008 preprečevalo udeležbo na naroku razpisanem za 13.10.2008.
povrnitev škode - objektivna odškodninska odgovornost - pojem nevarne dejavnosti
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da imajo krave zaradi varnosti delavcev odstranjene rogove, da je tožnik pred nesrečo privezal 250 glav živine dnevno in da na delovnem mestu, ki obsega krmljenje in molžo živine, pašo živine, čiščenje hleva ter vsa preostala dela z živino v hlevu, vključujoč privezovanje živine k jaslim ipd, dela že od leta 1984. Okoliščini, da so bile pri delodajalcu v zadnjih petih letih pri privezovanju govedi evidentirane le 3 poškodbe ter da imajo krave odstranjene rogove, še dodatno potrjujeta, da navedena dela ne predstavljajo večje škodne nevarnosti, torej take, ki povzroča več poškodb kot običajna stvar ali dejavnost. Po splošnem družbenem prepričanju pa mora nevarna stvar ali nevarna dejavnost odstopati od drugih stvari ali dejavnosti prav zaradi večje izpostavljenosti nastanku škode.
Za rubež, ki je iz razlogov na strani strank ali udeležencev pravočasno preklican in izvršitelj zaradi tega niti ni šel na kraj, kjer naj se rubež opravi, izvršitelju plačilo ne gre.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine
Pravnomočnost sklepa v primeru vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve ni potreba (pravnomočna odločba je podlaga za vknjižbo). Do enakega zaključka je mogoče priti tudi upoštevaje ZIZ, saj ugovor ne zadrži postopka (9. člen ZIZ).
Obveznost izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila in izročitve stvari zastarajo v splošnem petletnem zastaralnem roku.
ZDen je v veljavo stopil 07.12.1991. Določba 88. člena o prepovedi razpolaganja z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega je po določbah tega zakona obstajal dolžnost vrnitve, je tek zastaranja zadržala (383. člen ZOR), tek zastaralnega roka pa se je po končanem denacionalizacijskem postopku nadaljeval.
ZPP člen 149, 149/1, 224, 224/1, 224/4. ZIZ člen 42, 42/3.
vročanje – vročilnica kot javna listina – nepristnost podpisa na vročilnici – izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine – potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev potrdila
Sodišče druge stopnje je v spornem primeru ugotovilo na podlagi delov ugotovitev izvedenke grafološke stroke in na podlagi posrednih dokazov, da podpis na vročilnici ni toženčev podpis.
Toženec kot sozavarovana oseba o nastanku zavarovalnega primera ni obvestil policije oziroma kogarkoli drugega (pri čemer oškodovanec ni bila njegova mati, temveč zavarovanec tožeče stranke), s čimer so izpolnjeni pogoji za neizpodbojno domnevo alkoholiziranosti, ker se je po nesreči izmaknil preiskavi oziroma možnosti ugotavljanja njegove alkoholiziranosti.
uveljavljanje dopolnitve nujnega deleža v zapuščinskem postopku - uveljavljanje nujnega deleža v pravdi - ustavitev zapuščinskega postopka
Nujni dedič lahko uveljavlja dopolnitev nujnega deleža proti osebi, ki ni dedič, le v pravdnem postopku z ustrezno postavljenim oblikovalnim in dajatvenim zahtevkom.
odvetnik kot priča - vabilo priči - denarna kazen - neopravičen izostanek - opravičljivost izostanka odvetnika kot priče v postopku
Dejstvo, da ima odvetnik, ki je vabljen kot priča, isti dan razpisano obravnavo v drugih zadevah kot pooblaščenec, samo po sebi ne predstavlja opravičljivega razloga za neprihod na narok, na katerega je bil vabljen kot priča.
zaznamba spora - pravni interes po pravnomočno končanem sporu
Določilo 79. člena ZZK-1 ne omogoča razlage, po kateri zemljiškoknjižno sodišče ne bi več moglo zaznamovati spora, ki je bil že pravnomočno končan, če je bila zaznamba spora predlagana pravočasno hkrati z vložitvijo tožbe. Pravni interes predlagatelja za takšno zaznambo je namreč v vknjižbi pravice v vrstnem redu zaznambe spora.
zaznamba sklepa o izvršbi - izbris zaznambe sklepa o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče ni pristojno za presojo, ali je dolžnik izpolnil svojo obveznost, s tem, ko je denarni znesek položil pri sodišču, to je pristojnost izvršilnega sodišča. Zemljiškoknjižno sodišče odloča le o zaznambah sklepa o izvršbi na nepremičninah, ne pa o tem, ali je sklep o izvršbi utemeljen oziroma ali bi ga bilo potrebno razveljaviti, ker je dolžnik svojo obveznost izpolnil.