umik predloga za izvršbo – ustavitev izvršbe – preklic umika predloga za izvršbo
O umiku izvršilnega predloga kot procesnem dejanju upnika, ki ima za posledico izdajo sklepa o ustavitvi postopka, je mogoče govoriti šele, če upnik v vlogi, naslovljeni na sodišče, jasno in določno navede, da umika izvršilni predlog, in ko ta vloga prispe na sodišče.
Odločitev, da ima tožnik - odvetnik, ki izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine in ki opravlja dejavnost največ polovico polnega delovnega časa, pravico do delne pokojnine, je skladna z načelom enakosti pred zakonom.
preživnina – določanje preživnine – odločanje po prostem preudarku
Pri oceni potreb, katerih višine ni mogoče ugotoviti na podlagi listinskih dokazov, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo splošno in sodišču znana dejstva in na podlagi 216. čl. ZPP potrebe ocenilo po prostem preudarku.
dokazovanje – zaslišanje stranke – izvedenec – postavitev izvedenca – odškodnina za nepremoženjsko škodo – ugotavljanje okoliščin, odločilnih za odmero odškodnine
V pravni teoriji in sodni praksi je uveljavljeno stališče, da sta zaslišanje oškodovanca in postavitev izvedenca ustrezne medicinske stroke nujna dokaza za ugotavljanje okoliščin, ki so odločilne za odmero odškodnine za telesne in duševne bolečine ter strah.
vezanost zemljiškoknjižnega sodišča na sklep o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na sklep o izvršbi in na stanje v zemljiški knjigi. To pomeni, da lahko opravi zaznambo sklepa o izvršbi le v obsegu, kot je ta dovoljena s sklepom o izvršbi in kot mu to dovoljuje stanje v zemljiški knjigi.
ZPIZ-1 člen 60, 68, 68/2, 156, 156/2, 156/5, 157, 163, 163/2. ZDSS-1 člen 63, 63/1, 81, 81/1, 81/2, 82.
invalid III. kategorije – invalid I. kategorije – poslabšanje zdravstvenega stanja – invalidska pokojnina
Ob ugotovljeni invalidnosti III. kategorije in poslabšanju invalidnosti v I. kategorijo invalidnosti, se tožniku pravica do invalidske pokojnine lahko prizna le od prvega dne naslednjega meseca, izplačuje pa se od prvega dne naslednjega meseca po prenehanju zavarovanja.
duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - razžalitev dobrega imena in časti
Označba klošar v konkretnem primeru ni pomenila nikakršne vrednostne sodbe, temveč označbo načina življenja oziroma označbo dejstva, da nekdo pač trajneje živi na barki. Sam pojem brezdomstva zajema številne različne kategorije, med katere spadajo tudi ljudje, ki živijo v nestandardnih oziroma neprimernih bivališčih. Med brezdomce so razvrščeni tudi posamezniki, pri katerih je brezdomstvo občasen pojav. Vsekakor pojem brezdomec oziroma klošar ni definiran ali odvisen od tega, ali ima posameznik prijavljeno stalno prebivališče. Tudi ni res, da označba klošar v našem okolju nosi negativno vrednostno konotacijo. Četudi bi ta označba bila žaljiva, bi sodišče moralo upoštevati meje varovanja časti in dobrega imena, ko je tako varstvo v koliziji s pomembnejšimi interesi, opredeljenimi v 3. odstavku 169. člena KZ. Ustavno je zagotovljena svoboda izražanja, ki je ena od temeljev svobodne demokratične družbe in je tej pravici dana večja teža, kot varstvu časti in dobrega imena.
ZVKD člen 12, 12/1, 12/4, 13, 13/2, 16. ZZK-1 člen 22, 22/1, 22/1-10, 111, 111/1, 111/4. Odlok o razglasitvi struge reke Ljubljanice ter njenega pritoka Ljubije, vključno z bregovi, in območja stare struge Ljubljanice, za kulturni spomenik državnega pomena člen 3.
spomenik državnega pomena - razglasitev nepremičnega spomenika - zaznamba nepremičnega spomenika
Na podlagi 10. točke 1. odstavka 22. člena ZZK-1, 4. odstavka 111. člena ZZK-1 in izrecnega pooblastila 16. člena ZVKD kot posebnega predpisa v zemljiški knjigi zaznamuje pravno dejstvo razglasitve nepremičnega spomenika na podlagi akta o razglasitvi iz 12. člena ZVKD, torej akta o razglasitvi spomenika državnega pomena Vlade RS, in ne na podlagi odločbe pristojnega ministrstva, izdane na podlagi 13. člena istega zakona.
izvršba zaradi izterjave terjatve v bagatelnem znesku – izvršba zaradi izterjave bagatelne terjatve - zloraba pravice do sodnega varstva – bagatelni znesek - izvršba
Ob vložitvi predloga za izvršbo je obstajala upnikova terjatev do dolžnika le v višini enega centa, kar je najmanjši del valute Republike Slovenije. Vztrajanje pri izterjavi tako bagatelnega zneska višje sodišče ocenjuje kot zlorabo pravice do sodnega varstva, ki jo je treba onemogočiti in zaradi katere je utemeljeno sodno varstvo tudi odreči.
pravična odškodnina - zvin prsta - telesne bolečine - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - pravdni stroški - potrebnost stroškov - uspeh v postopku
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Temeljno merilo pri odmeri pravdnih stroškov je kriterij uspeha (154. čl. ZPP), ki ga kot korektiv dopolnjuje načelo krivde (156. čl. ZPP). Potrebnost stroškov za pravdo (1. odst. 155. čl. ZPP) pa je nujen pogoj, da jih sodišče sploh upošteva (pri odmeri).
vknjižba lastninske pravice - presoja veljavnosti pravnega posla
Na podlagi določila 5. odst. 149. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče ob dovolitvi vknjižbe ni pristojno presojati veljavnosti pravnega posla, na podlagi katerega je predlagana vknjižba. To pomeni, da nasprotni udeleženec ne more uveljavljati dejstev, s katerimi izpodbija veljavnost sodne poravnave, na podlagi katere je dovoljena vknjižba.
Pri maksimalni hipoteki za vpis v zemljiško knjigo namreč zadostuje, da se vpiše le podatek o najvišjem znesku, do katerega v zavarovanje jamči nepremičnina (18. člen ZZK-1), in ne vsi tisti podatki, ki so potrebni za običajno hipoteko, kot to določa 16. člen ZZK-1, in sicer višina glavnice terjatve, valutna klavzula, obrestna mera in zapadlost terjatve.
izpolnitev obveznosti - zastaranje - začetek teka zastaranja - pretrganje zastaranja
Če je bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba, ki ni bila razvezana (pravna podlaga ni odpadla), pogodba tudi ni nična ali razveljavljena (ni podlage), ni mogoče govoriti o zahtevku iz naslova neupravičene pridobitve.
kreditna pogodba - vrnitev kredita - poroštvo - razmerje med upnikom in porokom
Ko upniku poleg glavnega dolžnika odgovarja tudi porok, ki se je zavezal kot porok in plačnik, lahko upnik zahteva izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati.
To, da toženec z izdajo začasne odredbe ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki jih ima tožnica, ko materiala in izdelkov ne more skladiščiti v sporni garaži, ne predstavlja nobenega od nujnih in izjemnih primerov, ki bi utemeljeval izdajo ureditvene začasne odredbe, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku
izredna pravna sredstva - obvezno zastopanje po pooblaščencu v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi
V skladu s 3. odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, kar pa ne velja v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (4. odstavek 86. člena ZPP). Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka revizijo vložila sama, potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu pa tudi po pozivu in opozorilu na posledice ni predložila, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju revizije v skladu s 4. odstavkom 108. člena ZPP.