trditveno in dokazno breme - razdor prodajne pogodbe
Zaradi zmotne prevalitve dokaznega bremena s tožene stranke na tožečo stranko glede dokazovanja višine vrnjene kupnine stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
N ačelo avtonomije strank ali prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. čl. OZ) med drugim pomeni tudi, da se stranke same odločijo, ali bodo sklenile pogodbo, s kom jo bodo sklenile in kakšna bo njena vsebina. Le če mora nekdo po zakonu skleniti pogodbo, lahko zainteresirana oseba zahteva, da se takšna pogodba nemudoma sklene (17. čl. OZ). Obveznost skleniti podobo tožene stranke bi lahko obstajala tudi, če bi se ta k sklenitvi najemne ali prodajne pogodbe sama zavezala. Da bi bilo temu tako, tožnik ni zatrjeval, prav tako pa tudi ne, da bi takšna obveznost tožene stranke temeljila na zakonskem določilu. Če tožena stranka pogodbe ni bila dolžna skleniti, tudi ne more nositi škode, ki bi morebiti komu nastala, če pogodba ni sklenjena.
zapuščinski postopek - dolg zapuščine - stroški pogreba - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove
Stroški pogreba so dolg zapuščine in se za takšen dolg in za odgovornost zanj po pravni teoriji smiselno uporabljajo določbe ZD o odgovornosti dedičev za dolgove zapustnika.
Toženec je od tedaj dalje, ko je bil o spremembi lastništva obveščen, dolžan najemnino plačevati tožniku. Toženec zato ni prišel v zamudo s plačilom najemnine.
Razlog za zvišanje dednega deleža po 2. odst. 13. člena ZD je izključno dejstvo, da dedič prvega dednega reda, ki zvišanje deleža zahteva, nima potrebnih sredstev za življenje.
kreditna pogodba - vrnitev kredita - poroštvo - razmerje med upnikom in porokom
Ko upniku poleg glavnega dolžnika odgovarja tudi porok, ki se je zavezal kot porok in plačnik, lahko upnik zahteva izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati.
ZPP člen 7, 8, 212, 286, 7, 8, 212, 286. OZ člen 131, 179, 131, 179.
prosta presoja dokazov - dokazna ocena
Sodišče dejstva, za katere je potrebno strokovno znanje, ugotavlja s pomočjo izvedencev kot strokovnih pomočnikov sodišča. Vendar pa je tudi izvedensko mnenje, tako kot vsak drug dokaz, podvrženo prosti oceni dokazov. Skladno z 8. členom ZPP je naloga sodišča, da na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka odloči, katera dejstva šteje za dokazana.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je konkretni zemljiškoknjižni predlog obsegal podatke z enako vsebino in po enakem vrstnem redu, kot so predpisani z obrazcem.
Pritožba je samostojna vloga, zato je v njej treba specificirano navesti pritožbene razloge in zgolj sklicevanje na razloge, podane v drugi vlogi (predlog za vrnitev v prejšnje stanje), ni zadostno. Ker pritožnik v pritožbi ni navedel podrobnejših razlogov o tem, zakaj bi bila vročitev tožbe po določilu 141. člena ZPP nepravilna, temveč se je skliceval zgolj na svoje navedbe v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni uspel izpodbiti ugotovitev sodišča, da mu je bila tožba pravilno vročena v odgovor.
izredna pravna sredstva - obvezno zastopanje po pooblaščencu v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi
V skladu s 3. odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, kar pa ne velja v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (4. odstavek 86. člena ZPP). Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka revizijo vložila sama, potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu pa tudi po pozivu in opozorilu na posledice ni predložila, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju revizije v skladu s 4. odstavkom 108. člena ZPP.
vknjižba lastninske pravice - presoja veljavnosti pravnega posla
Na podlagi določila 5. odst. 149. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče ob dovolitvi vknjižbe ni pristojno presojati veljavnosti pravnega posla, na podlagi katerega je predlagana vknjižba. To pomeni, da nasprotni udeleženec ne more uveljavljati dejstev, s katerimi izpodbija veljavnost sodne poravnave, na podlagi katere je dovoljena vknjižba.
ZPP člen 149, 149/1, 224, 224/1, 224/4. ZIZ člen 42, 42/3.
vročanje – vročilnica kot javna listina – nepristnost podpisa na vročilnici – izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine – potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev potrdila
Sodišče druge stopnje je v spornem primeru ugotovilo na podlagi delov ugotovitev izvedenke grafološke stroke in na podlagi posrednih dokazov, da podpis na vročilnici ni toženčev podpis.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine
Pravnomočnost sklepa v primeru vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve ni potreba (pravnomočna odločba je podlaga za vknjižbo). Do enakega zaključka je mogoče priti tudi upoštevaje ZIZ, saj ugovor ne zadrži postopka (9. člen ZIZ).
Škodni dogodek se je pripetil 7.7.2001, to je pred uveljavitvijo novele ZOZP-A, ki je stopila v veljavo 10.8.2002, vendar je tožeča stranka regresni zahtevek sodno uveljavljala šele 21.7.2004, ko je vložila izvršilni predlog. Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodna praksa že zavzela stališče, da je v takem primeru kot relevantna točka za presojo v časovnem pogledu trenutek, ko zavarovalnica sodno uveljavlja svoj povračilni zahtevek.
duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - razžalitev dobrega imena in časti
Označba klošar v konkretnem primeru ni pomenila nikakršne vrednostne sodbe, temveč označbo načina življenja oziroma označbo dejstva, da nekdo pač trajneje živi na barki. Sam pojem brezdomstva zajema številne različne kategorije, med katere spadajo tudi ljudje, ki živijo v nestandardnih oziroma neprimernih bivališčih. Med brezdomce so razvrščeni tudi posamezniki, pri katerih je brezdomstvo občasen pojav. Vsekakor pojem brezdomec oziroma klošar ni definiran ali odvisen od tega, ali ima posameznik prijavljeno stalno prebivališče. Tudi ni res, da označba klošar v našem okolju nosi negativno vrednostno konotacijo. Četudi bi ta označba bila žaljiva, bi sodišče moralo upoštevati meje varovanja časti in dobrega imena, ko je tako varstvo v koliziji s pomembnejšimi interesi, opredeljenimi v 3. odstavku 169. člena KZ. Ustavno je zagotovljena svoboda izražanja, ki je ena od temeljev svobodne demokratične družbe in je tej pravici dana večja teža, kot varstvu časti in dobrega imena.
SPZ je opustil konstrukcijo posesti pravice, zato njeno varstvo ni več mogoče. Možno je le varstvo dejanskega posestnega položaja, ki opravičuje tistega, ki na delu tuje nepremičnine izvršuje dejansko oblast, do posestnega varstva.
Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini ugotovljena dejstva neresnična, vendar le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0055432
ZTLR člen 13, 13/2, 23, 25, 33. OZ člen 131, 190, 406. ZOR člen 154, 210. ZDR člen 4. ZPP člen 2, 7, 180, 180/3, 184, 184/2, 187, 212, 286.
gradnja na tujem svetu – vlaganja v kmetijo – solastninski delež – prispevki graditeljev – pomešanje stvari različnih lastnikov – dogovor o skupni gradnji – trditvena podlaga – razpravno načelo – povrnitev vlaganj – obogatitveno načelo – rušenje črne gradnje – odškodnina – domneva solidarnosti – elementi delovnega razmerja – sprememba tožbe – predložitev pooblastila stranke po dopolnjeni polnoletnosti – primarni zahtevek – podredni zahtevek
Obstoj (četudi zgolj tihega) dogovora o skupni gradnji morajo tožniki zatrjevati, da sodišče na podlagi načina življenja in dela pravdnih strank lahko presoja, ali je dogovor res obstajal. V kolikor takšnih trditev ni bilo, sodišče z ugotovitvijo, da je šlo za gradnjo na pravnoposlovni podlagi, krši razpravno načelo.
Kadar graditelj ve, da gradi na tujem zemljišču, lastnik zemljišča pa se gradnji ne upre v roku 3 let po koncu gradnje, graditelj pridobi (so)lastninsko pravico.
Glede na to, da sta obe pravdni stranki na različen način prispevali h gradnji objekta, je treba solastniške deleže določiti glede na njun prispevek h gradnji na podlagi 23. čl. ZTLR o pomešanju stvari različnih lastnikov.
Povrnitev vlaganj v objekt ni mogoče zahtevati, če je bil objekt porušen, saj lastnik ni več obogaten.