odvetnik kot priča - vabilo priči - denarna kazen - neopravičen izostanek - opravičljivost izostanka odvetnika kot priče v postopku
Dejstvo, da ima odvetnik, ki je vabljen kot priča, isti dan razpisano obravnavo v drugih zadevah kot pooblaščenec, samo po sebi ne predstavlja opravičljivega razloga za neprihod na narok, na katerega je bil vabljen kot priča.
ZVD člen 11, 16, 44, 44/1. ZOR člen 154, 154/1, 168, 173, 177, 177/2, 177/3, 188, 189, 194, 194/2, 200, 201, 201/1, 203. ZTPDR člen 73, 73/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-9, 339/2-14. OZ člen 1060. Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka člen 44. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 46, 47.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti ali stvari - nesreča pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - dejanje oškodovanca - sokrivda oškodovanca - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi izgube bližnjega - duševne bolečine zaradi izgube bližnjega - premoženjska škoda zaradi izgubljenega preživljanja - izgubljeno preživljanje - zapadla škoda - renta - začetek teka zamudnih obresti od nepremoženjske škode - nagrada izvedenca - izvedenina - sklep o odmeri izvedenine
Za delo oziroma dejavnost s povečano nevarnostjo gre v smislu 173. člena ZOR predvsem takrat, kadar pri opravljanju takega dela oziroma dejavnosti lahko nastopijo okoliščine, ki jih kljub veliki skrbnosti ni mogoče vedno imeti pod svojo kontrolo in nesreče pravočasno odvrniti. Enako velja za nevarno stvar. Nevarna je lahko le stvar, ki je taka sama po sebi, tudi ob redni rabi in običajni pazljivosti. Kadar pa je nesrečo mogoče odvrniti, mora odgovornost za nastalo škodo nositi tisti, ki je imel možnost, da z ustreznim skrbnim in pazljivim ravnanjem prepreči povzročitev škode drugim.
trditveno in dokazno breme - eventualna maksima - prekluzija
Ob ugovoru tožene stranke, da sklenjena pogodba za zavarovanje odgovornosti škode, kot jo zatrjuje tožnik, ne pokriva, je na tožeči stranki dokazno breme o nasprotnem. Na njej je dokazno breme zato, ker je sklenjena pogodba s splošnimi pogoji podlaga njenega tožbenega zahtevka in je to dejstvo ena od predpostavk za odgovornost tožene stranke (212. člen ZPP). Zgolj trditev o obstoju in vsebini pogodbe ne zadostuje in je ni mogoče oceniti za resnično zgolj zato, ker tožena stranka ni dokazala, da sklenjena pogodba te škode ne pokriva.
Predznamba je glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo in ki učinkuje pod pogojem, da se predznamba opraviči. Predznamovana pravica se pridobi oziroma preneha v obsegu, v katerem je predznamba te pravice upravičena (48. člen ZZK-1).
nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zvin vratne hrbtenice – zvin zapestja – materialna škoda
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Oškodovanec je upravičen zahtevati od tožene stranke plačilo denarnega zneska, da njegov premoženjski položaj postane takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka. To velja tudi za potne stroške.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je konkretni zemljiškoknjižni predlog obsegal podatke z enako vsebino in po enakem vrstnem redu, kot so predpisani z obrazcem.
Pritožba je samostojna vloga, zato je v njej treba specificirano navesti pritožbene razloge in zgolj sklicevanje na razloge, podane v drugi vlogi (predlog za vrnitev v prejšnje stanje), ni zadostno. Ker pritožnik v pritožbi ni navedel podrobnejših razlogov o tem, zakaj bi bila vročitev tožbe po določilu 141. člena ZPP nepravilna, temveč se je skliceval zgolj na svoje navedbe v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni uspel izpodbiti ugotovitev sodišča, da mu je bila tožba pravilno vročena v odgovor.
sodni izvedenec -stroški izvedenca - nagrada izvedenca -sklep o odmeri nagrade za delo izvedenca
Izhajajoč iz določb 253. in 254. člena ZPP, ki se nanašajo na izvedbo dokaza z izvedencem, je treba pisno izdelano izvedensko mnenje ter dopolnitve tega mnenja (bodisi ustne bodisi pisne) obravnavati kot celoto, torej kot enoten dokaz. To pomeni, da mora sodišče z zneskom, ki ga pred izvedbo dokaza zahteva od stranke kot predujem za izvedbo dokaza, pokriti tako strošek izdelave izvedenskega mnenja, kot tudi morebitnih dopolnitev izvedenskega mnenja glede na pripombe pravdnih strank. V obravnavanem primeru pa gre vendarle za drugačno situacijo, na katero pritožba pravilno opozarja, zato izvedenki priznane nagrade ni mogoče v celoti naložiti v plačilo pritožnici.
trditveno in dokazno breme - razdor prodajne pogodbe
Zaradi zmotne prevalitve dokaznega bremena s tožene stranke na tožečo stranko glede dokazovanja višine vrnjene kupnine stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
pravična odškodnina - telesne bolečine - strah - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Presoja odškodnine za nematerialno škodo.
Za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti se lahko prisodi odškodnina le izjemoma, če so te bolečine močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja ali če to opravičujejo posebne okoliščine.
dokazovanje – zaslišanje stranke – izvedenec – postavitev izvedenca – odškodnina za nepremoženjsko škodo – ugotavljanje okoliščin, odločilnih za odmero odškodnine
V pravni teoriji in sodni praksi je uveljavljeno stališče, da sta zaslišanje oškodovanca in postavitev izvedenca ustrezne medicinske stroke nujna dokaza za ugotavljanje okoliščin, ki so odločilne za odmero odškodnine za telesne in duševne bolečine ter strah.
Toženec je od tedaj dalje, ko je bil o spremembi lastništva obveščen, dolžan najemnino plačevati tožniku. Toženec zato ni prišel v zamudo s plačilom najemnine.
Socialna stiska je razlog, ki preprečuje odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine, vendar to le pod pogojem, da najemnik ravna v skladu s 104. členom SZ-1 (sproži postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine, postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja in o tem obvesti lastnika).
izredna pravna sredstva - pravni interes za vložitev revizije - pravočasnost revizije - vložitev revizije po pooblaščencu - dopustnost revizije
Ponovno je povzeti le, da toženec za vložitev revizije nima interesa, ker je v predmetni pravdi uspel, da revizije ni vložil v 30-dnevnem roku od prejema drugostopne sodbe v predmetni zadevi, poleg tega pa je ni vložil po odvetniku oziroma ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Vložena revizija je bila torej nedovoljena, pa tudi vložena prepozno. Takšno revizijo pa je prvo sodišče utemeljeno zavrglo.
vezanost zemljiškoknjižnega sodišča na sklep o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na sklep o izvršbi in na stanje v zemljiški knjigi. To pomeni, da lahko opravi zaznambo sklepa o izvršbi le v obsegu, kot je ta dovoljena s sklepom o izvršbi in kot mu to dovoljuje stanje v zemljiški knjigi.
pogodba o finančnem leasingu - odpoved pogodbe - plačilo obveznosti po pogodbi - poslovna škoda - izgubljeni dobiček
Poslovno škodo predstavlja znesek obrokov, ki bi jih tožeča stranka prejela do konca pogodbenega razmerja, zmanjšano za diskontirane obresti, ker je zahtevala takojšnje plačilo celotnega zneska.
vznemirjanje lastnika nepremičnine – nedopustno vznemirjanje – negatorna tožba – imisije – odvzem svetlobe – krajevno običajne meje
Vsakršno poseganje in vplivanje na nepremičnino soseda še ne pomeni protipravnega posega, ki bi opravičeval sodno varstvo. Poseg postane protipraven, ko preseže določen tolerančni prag; ko vpliv otežkoča uporabo druge nepremičnine čez krajevno običajno mero ali povzroča znatnejšo škodo. Postavljeno vozilo večjih dimenzij, tik na meji med nepremičninama, tako da zastre okna kuhinje, jedilnice in dnevne sobe na nepremičnini tožečih strank, pri čemer je na nepremičnini tožene stranke na voljo dovolj prostora za postavitev vozila drugje, je nedopustno vznemirjanje.
Odločitev, da ima tožnik - odvetnik, ki izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine in ki opravlja dejavnost največ polovico polnega delovnega časa, pravico do delne pokojnine, je skladna z načelom enakosti pred zakonom.