ZIZ-E člen 76. Odvetniška tarifa (2003) člen 27, 27/7a. ZIZ člen 38, 38/5.
stroški izvršilnega postopka - novela ZIZ-E
Novela ZIZ-E je v 76. členu, ne glede na dotedanje določbe odvetniške tarife, na novo uredila le odvetniško nagrado za vložitev predloga za izvršbo, ne pa tudi glede drugih vlog v izvršilnem postopku.
plačilo predujma - sodni cenilec - podaljšanje roka - rok
Pri izvršbi na nepremičnine je strošek sodnega cenilca, ki opravi cenitev, na podlagi katerega sodišče ugotovi tržno vrednost nepremičnine, ki je predmet izvršbe (II. odst. 178. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), pričakovan in mora upnik, ki vloži predlog za nepremičninsko izvršbo, z njim računati že ob vložitvi predloga za izvršbo. Zato je v tovrstnih primerih podaljšanje roka za plačilo predujma za sodnega cenilca dovoljeno le v izjemnih primerih, kadar se torej upnik v času, ko mora plačati tak predujem, nepričakovano sooči z ovirami, zaradi katerih je njegovo plačilo tovrstnih stroškov bistveno oteženo.
izvršilni postopek - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov - delodajalec
Delodajalec odgovarja le za poravnavo tistih zneskov, ki niso bili odtegnjeni in izplačani od prejema sklepa o izvršbi pa vse do vložitve izvršilnega predloga. Upnik zato mora v predlogu za izvršbo proti delodajalcu opredeliti višino teh zneskov.
Delovna organizacija se po I. odst. 170. čl. ZOR razbremeni odgovornosti za svojega delavca, če dokaže, da je bilo ravnanje delavca v skladu z merili skrbnosti, ki veljajo za delovno organizacijo.
Predlog za obnovo postopka, ki ga je vložil stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik tožene stranke, ki ni univerzitetni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom, je potrebno zavreči.
Če se toženec sklicuje na dovoljeno samopomoč mora zatrjevati in dokazati vse štiri elemente, ki jih zakon določa in ki morajo biti hkrati podani, da lahko sodišče zaključi, da dejanje ni protipravno, ker je bilo storjeno v mejah dovoljene samopomoči.
Po 2. odstavku 206. člena ZPP lahko sodišče odredi prekinitev postopka, če je odločba o tožbenem zahtevku odvisna od tega, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, kdo je storilec in ali je storilec odgovoren ..., vendar v obravnavani zadevi za tak primer ne gre. Gre za vprašanje odškodninske odgovornosti in, kot utemeljeno opozarja tožnica v pritožbi, odločitev o tožbenem zahtevku ni odvisna od navedenih vprašanj, zaradi katerih lahko sodišče odredi prekinitev postopka.
prodaja stanovanja - pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom kupnine - razlaga pogodbe - višina pogodbene kazni - neizvršena dela - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti od pogodbene kazni
Pogoj za uporabo 41. člena ZVPot je le pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom kupnine.
Pravilno je sodišče prve stopnje razlagalo nejasno pogodbeno določilo o pogodbeni kazni v korist tožnikov in štelo, da neizvršena dela tožene stranke pomenijo neizvršeno obveznost tožene stranke, ta pa je bila izročiti tožnikoma v celoti dograjeno stanovanje.
Od zahtevanega plačila pogodbene kazni naprej je dolžnik v zamudi, zato je od takrat dalje upnik upravičen do zamudnih obresti od denarnega zneska zahtevane pogodbene kazni.
zastopanje po odvetniku - pooblastilo odvetniku - nasprotna tožba - zavrženje tožbe - mandatno razmerje med stranko in odvetnikom - pooblastilo za zastopanje v postopku z nasprotno tožbo
Ob vložitvi nasprotne tožbe posebno pooblastilo za zastopanje odvetniku ni potrebno.
nevarna dejavnost - vojaške vaje kot nevarna dejavnost - objektivna odgovornost države - vojaške vaje
Kriterij nevarnosti je pri ocenjevanju vojaških vaj višji kot pri presoji podobnih dejavnosti v civilnem življenju. Vojaško usposabljanje je namreč specifično glede namena in načrta urjenja udeležencev in drugih okoliščin. Urjenje zato obsega tudi fizično zahtevnejše in glede varnosti bolj tvegane vaje. Vaja, ki bi bila za povprečno osebo lahko nevarna, je lahko za vojaškega obveznika glede na stopnjo izurjenosti in telesne pripravljenosti povsem primerna.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/2. ZPIZ-1 člen 12, 93, 101, 101/3, 249. ZUP člen 224, 2242, 224/3, 224/4. ZDR člen 9, 9/2.
nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela – pravica do dela s krajšim delovnim časom – delna invalidska pokojnina
Tožnica je bila ob izvršljivosti dokončne odločbe ZPIZ, s katero ji je bila priznana pravica do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom oziroma delne invalidske pokojnine, popolnoma nezmožna za delo, tako da ji delodajalec ni mogel zagotoviti drugega dela, da bi lahko uveljavila priznano pravico. Zato je za to obdobje upravičena do nadomestila plače za čas začasne zadržanosti od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja za poln delovni čas 8 ur dnevno.
zamudna sodba – v tožbi zatrjevana dejstva – določanje višine odškodnine v zamudni sodbi
Sodišče prve stopnje je pravilno postopalo, ko je svojo odločitev v izpodbijani sodbi glede višine odškodnine oprlo izključno na v tožbi podana dejstva in pri tem ni samo predvidevalo bodoči tek dogodkov in si samo dodatno iz v tožbi podanih navedb razlagalo posledice, ki lahko vplivajo na višino odmerjene odškodnine.
OZ člen 154, 154/2, 179, 182. ZVCP člen 28, 28/3, 32, 32/2, 33, 33/1, 33/1-1.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - motorna vozila – trk motornih vozil – obojestranska krivda – denarna satisfakcija – odškodnina za telesne bolečine – odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Kršitve obeh udeležencev nesreče so v neposredni vzročni zvezi s trčenjem, v katerem je bil tožnik poškodovan, zato je krivda udeležencev obojestranska. V tem primeru odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki sta jo pretrpela, v razmerju s stopnjo krivde.
Ker se je toženec s poroštveno izjavo zavezal kot porok in plačnik, odgovarja tožeči stranki za preostale obveznosti iz kreditne pogodbe, sklenjene z družbo A. d.o.o., pri čemer pa zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku glede na določbo 1022. člena OZ ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, ampak odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti.
ZSR člen 74. ZSR člen 82. SZ člen 125, 125/9, 147, 147/3, 150 . SZ-1 člen 175. OZ člen 198. ZPP člen 13, 13/2, 214. ZUP člen 147, 147/2.
privatizacija stanovanj – hišniško stanovanje – stanovanjska pravica – pravica začasne uporabe stanovanja – neprofitna najemnina – profitna najemnina – neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist
Stanovanjska pravica, vezana na opravljanje hišniških del, ki je bila pridobljena po ZSR iz leta 1974, se je z uveljavitvijo ZSR iz leta 1982 preoblikovala v pravico do začasne uporabe stanovanja.