Povišanje stroškov za 10% zaradi zastopanja več strank temelji na 9. členu ZOT, po katerem se odvetniku za zastopanje več strank v pravdnem postopku vrednost storitev zviša za 10% za vsako nadaljnjo stranko. V tej pravdi odvetnica zastopa prvo in drugotoženo stranko.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je konkretni zemljiškoknjižni predlog obsegal podatke z enako vsebino in po enakem vrstnem redu, kot so predpisani z obrazcem.
Pritožba je samostojna vloga, zato je v njej treba specificirano navesti pritožbene razloge in zgolj sklicevanje na razloge, podane v drugi vlogi (predlog za vrnitev v prejšnje stanje), ni zadostno. Ker pritožnik v pritožbi ni navedel podrobnejših razlogov o tem, zakaj bi bila vročitev tožbe po določilu 141. člena ZPP nepravilna, temveč se je skliceval zgolj na svoje navedbe v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni uspel izpodbiti ugotovitev sodišča, da mu je bila tožba pravilno vročena v odgovor.
nepremoženjska škoda - odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - težje dihanje skozi nosnico
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da težje dihanje le skozi levo nosnico ne dosega tiste intenzivnosti, da bi tožnik ne zmogel večjih naporov oziroma bi jih zmogel le z večjim trudom.
ZVKD člen 12, 12/1, 12/4, 13, 13/2, 16. ZZK-1 člen 22, 22/1, 22/1-10, 111, 111/1, 111/4. Odlok o razglasitvi struge reke Ljubljanice ter njenega pritoka Ljubije, vključno z bregovi, in območja stare struge Ljubljanice, za kulturni spomenik državnega pomena člen 3.
spomenik državnega pomena - razglasitev nepremičnega spomenika - zaznamba nepremičnega spomenika
Na podlagi 10. točke 1. odstavka 22. člena ZZK-1, 4. odstavka 111. člena ZZK-1 in izrecnega pooblastila 16. člena ZVKD kot posebnega predpisa v zemljiški knjigi zaznamuje pravno dejstvo razglasitve nepremičnega spomenika na podlagi akta o razglasitvi iz 12. člena ZVKD, torej akta o razglasitvi spomenika državnega pomena Vlade RS, in ne na podlagi odločbe pristojnega ministrstva, izdane na podlagi 13. člena istega zakona.
ZPP člen 7, 8, 154, 212, 215, 243, 359. OZ člen 179.
izvedenec - navajanje dejstev in dokazov - razpravno načelo - dokazno breme - pomoč prava nevešči stranki - pravdni stroški - prepoved reformatio in peius - nepremoženjska škoda - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - telesne bolečine
Ni dolžnost razpravljajočega sodnika, da ob zagotovljeni strokovni pomoči odvetnika opozarja stranko na procesne pravice, vključno z možnostjo predlaganja različnih oprostitev in dopolnitve izvedenskega mnenja zaradi nezadovoljstva stranke s podanim mnenjem.
Satisfakcija za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti se dosoja v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti tekom zdravljenja.
trditveno in dokazno breme - eventualna maksima - prekluzija
Ob ugovoru tožene stranke, da sklenjena pogodba za zavarovanje odgovornosti škode, kot jo zatrjuje tožnik, ne pokriva, je na tožeči stranki dokazno breme o nasprotnem. Na njej je dokazno breme zato, ker je sklenjena pogodba s splošnimi pogoji podlaga njenega tožbenega zahtevka in je to dejstvo ena od predpostavk za odgovornost tožene stranke (212. člen ZPP). Zgolj trditev o obstoju in vsebini pogodbe ne zadostuje in je ni mogoče oceniti za resnično zgolj zato, ker tožena stranka ni dokazala, da sklenjena pogodba te škode ne pokriva.
Utemeljenost tožbenega zahtevka za prenehanje vznemirjanja služnostne pravice je odvisna od vprašanja, ali je bil toženec tožnici upravičen preprečevati izvrševanje služnosti ali ne.
Za rubež, ki je iz razlogov na strani strank ali udeležencev pravočasno preklican in izvršitelj zaradi tega niti ni šel na kraj, kjer naj se rubež opravi, izvršitelju plačilo ne gre.
izvršba zaradi izterjave terjatve v bagatelnem znesku – izvršba zaradi izterjave bagatelne terjatve - zloraba pravice do sodnega varstva – bagatelni znesek - izvršba
Ob vložitvi predloga za izvršbo je obstajala upnikova terjatev do dolžnika le v višini enega centa, kar je najmanjši del valute Republike Slovenije. Vztrajanje pri izterjavi tako bagatelnega zneska višje sodišče ocenjuje kot zlorabo pravice do sodnega varstva, ki jo je treba onemogočiti in zaradi katere je utemeljeno sodno varstvo tudi odreči.
ustavitev izvršbe na nepremičnine – varstvo kupca nepremičnine – pričakovalna pravica – sklep o domiku
S tem ko je kupec izpolnil svoje obveznosti, je njegovo pričakovanje lastninske pravice tako utemeljeno in konkretno, da zadosti pojmu upravičeno pričakovanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid – rok za podajo odpovedi
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga invalidu začne rok za podajo odpovedi teči od dne, ko je delodajalec pridobil pozitivno mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Tožnica ob normalni povprečni pazljivosti in glede na izkušnje, ki jih ima z daljšim bolniškim staležem, iz sklepa ZZZS, v katerem je navedeno, da se predlog osebnega zdravnika za ugotovitev začasne nezmožnosti z dela zavrže, ni mogla sklepati, da ima odobren bolniški stalež. Ker na delo kljub temu ni prišla, ji je tožena stranka zaradi izostanka z dela najmanj pet delovnih dni zapored utemeljeno izdala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZEN člen 8. ZGO člen 21. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
javno dobro – javna cesta - stvarnopravno varstvo uporabnika javne poti – sodna pristojnost – upravni predpisi - ničnost
Zgolj varovanje interesov posameznika kot koristnika javnega dobra ne dopušča uporabe sodne poti pri zahtevanem pravnem varstvu. Res je, da pa bi tožeča stranka utegnila biti upravičena do tega le, v kolikor bi bilo dovolj zanesljivo ugotovljeno, da je tretjetožena stranka ob sodelovanju s prvotoženo stranko oziroma pravnim prednikom ravnala tako v smeri parcelacije zemljišča kot tudi poznejšega pogodbenega razpolaganja prav z namenom, da s tem zavaruje zgolj interese drugotožene stranke in škoduje interesom tožeče stranke. Tretjetožena stranka bi morala tedaj v primeru obeh razpolaganj ravnati šikanozno in zlorabiti inštitut prostega urejanja obligacijskih razmerij.
ZPP člen 108, 108/2, 108, 108/2. ZST-1 člen 12, 12/2, 12, 12/2. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju člen 2, 2.
oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - brezplačna pravna pomoč
Predpis, ki podrobneje opredeljuje izvajanje določila drugega odstavka 12. člena ZST-1, to je Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju (Ur. l. RS, št. 93/08 z dne 30.9.2008 v nadaljevanju Pravilnik), v svojem drugem členu določa, da mora stranka oziroma drug udeleženec sodnega postopka izjavo o premoženjskem stanju predložiti na obrazcu ZST-1, ki je kot priloga sestavni del Pravilnika. Glede na takšno določilo Pravilnika izjave o premoženjskem stanju ni mogoče vložiti drugače kakor prav na obrazcu ZST-1 in ga ne more nadomestiti odločba o brezplačni pravni pomoči, čeprav je ta izdana na podlagi podatkov, ki so podobni tistim, ki jih zahteva obrazec ZST-1.
vznemirjanje lastninske pravice - uporaba nepremičnine - priposestvovanje - učinki sodne poravnave
Samo dejstvo, da je prvi toženec to zemljišče uporabljal, še ne pomeni, da je bil lastnik, ali da je imel na njem kakšno drugo pravico. Prvi toženec je namreč svoje trditve dokazoval le z odločbo o dodelitvi stanovanja (oziroma o dodelitvi stanovanjske pravice). Z nakupom po Stanovanjskem zakonu je prvi toženec pridobil lastninsko pravico na stanovanju, na katerem je imel prej stanovanjsko pravico, vendar le v obsegu, določenem s pogodbo. Odločba o dodelitvi stanovanja po sklenitvi kupoprodajne pogodbe ni več predstavljala pravne podlage za uporabo spornega dela zemljišča.
motenje posesti - posest nepremičnine - več posestnikov - samovoljna sprememba načina izvrševanja posesti
Obrezovanje murve in čiščenje zelenice (tožeča stranka takemu ravnanju toženca ni nasprotovala) predstavlja način izvrševanja posesti in torej dokazuje, da je imel posest na sporni nepremičnini tudi toženec. Dejanske ugotovitve, da je tožnica na parceli imela odložene okvirje, da pa je toženec obrezoval murvo in kosil travo, pomenijo, da sta imeli obe pravdni stranki nepremičnino v posesti. S tem, ko je toženec na nepremičnino odložil opeke in na ta način preprečil tožnici, da bi izvrševala posest v dotedanjem obsegu, je ob zgoraj ugotovljenem dejanskem stanju samovoljno spremenil način izvrševanja posesti.
zamudna sodba - vročitev tožbe v odgovor - umik tožbe
Ima pa pritožba prav, da je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo izdalo v nasprotju z določbami člena 318/III ZPP. Po predhodnem preizkusu tožbe (člen 272, 273 ZPP), ki ni pokazal procesnih pomanjkljivosti, bi bilo dolžno drugopis tožbe poslati toženi stranki v odgovor (člen 276 ZPP) in šele v primeru, da ta ne bi bil vložen (člen 277 ZPP) ob preizkusu sklepčnosti tožbe izdati sodbo v smislu člena 318 ZPP.
Na podlagi določila 222. člena SPZ lahko lastnik služeče stvari zahteva naj stvarna služnost preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari, ali če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena.