Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini ugotovljena dejstva neresnična, vendar le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0055432
ZTLR člen 13, 13/2, 23, 25, 33. OZ člen 131, 190, 406. ZOR člen 154, 210. ZDR člen 4. ZPP člen 2, 7, 180, 180/3, 184, 184/2, 187, 212, 286.
gradnja na tujem svetu – vlaganja v kmetijo – solastninski delež – prispevki graditeljev – pomešanje stvari različnih lastnikov – dogovor o skupni gradnji – trditvena podlaga – razpravno načelo – povrnitev vlaganj – obogatitveno načelo – rušenje črne gradnje – odškodnina – domneva solidarnosti – elementi delovnega razmerja – sprememba tožbe – predložitev pooblastila stranke po dopolnjeni polnoletnosti – primarni zahtevek – podredni zahtevek
Obstoj (četudi zgolj tihega) dogovora o skupni gradnji morajo tožniki zatrjevati, da sodišče na podlagi načina življenja in dela pravdnih strank lahko presoja, ali je dogovor res obstajal. V kolikor takšnih trditev ni bilo, sodišče z ugotovitvijo, da je šlo za gradnjo na pravnoposlovni podlagi, krši razpravno načelo.
Kadar graditelj ve, da gradi na tujem zemljišču, lastnik zemljišča pa se gradnji ne upre v roku 3 let po koncu gradnje, graditelj pridobi (so)lastninsko pravico.
Glede na to, da sta obe pravdni stranki na različen način prispevali h gradnji objekta, je treba solastniške deleže določiti glede na njun prispevek h gradnji na podlagi 23. čl. ZTLR o pomešanju stvari različnih lastnikov.
Povrnitev vlaganj v objekt ni mogoče zahtevati, če je bil objekt porušen, saj lastnik ni več obogaten.
pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa – poseben delovni pogoj
Tožnik je kontinuirano v obdobju od leta 1970 do 1984 kot voznik opravljal zimsko službo, dela preko polnega delovnega časa pa ni opravljal zaradi nepredvidljivih, izjemnih in kratkotrajnih okoliščin, zaradi česar se za to delo izplačane plače ne vštejejo v pokojninsko osnovo.
ZNP člen 35, 146. SPZ člen 88, 89, 91, 88, 89, 91.
določitev nujne poti
Ker ne obstaja eden od osnovnih pogojev za določitev nujne poti (odsotnost potne povezave z javno potjo), je nepotrebno ugotavljanje, katera od tras (obstoječa pot ali predlagana nujna pot) je ustreznejša za predlagatelje oz. v katerem primeru je služeče zemljišče bolj obremenjeno. Če pot obstaja, nujne poti ni mogoče ustanoviti.
Sodišče je sicer sledilo navedbam tožene stranke, vendar je iz teh in teh razlogov zahtevku vseeno v pretežnem delu ugodilo. Prav nenavedba teh razlogov pa je tista vrzel, zaradi katere sodbe ni mogoče preizkusiti.
Povišanje stroškov za 10% zaradi zastopanja več strank temelji na 9. členu ZOT, po katerem se odvetniku za zastopanje več strank v pravdnem postopku vrednost storitev zviša za 10% za vsako nadaljnjo stranko. V tej pravdi odvetnica zastopa prvo in drugotoženo stranko.
ZPIZ-1 člen 60, 68, 68/2, 156, 156/2, 156/5, 157, 163, 163/2. ZDSS-1 člen 63, 63/1, 81, 81/1, 81/2, 82.
invalid III. kategorije – invalid I. kategorije – poslabšanje zdravstvenega stanja – invalidska pokojnina
Ob ugotovljeni invalidnosti III. kategorije in poslabšanju invalidnosti v I. kategorijo invalidnosti, se tožniku pravica do invalidske pokojnine lahko prizna le od prvega dne naslednjega meseca, izplačuje pa se od prvega dne naslednjega meseca po prenehanju zavarovanja.
ZPP člen 151, 243. OZ člen 629, 629/2, 635, 635/2.
podjemna pogodba - odgovornost za napake - obligacija rezultata - izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo - stroški izvedenca
Zgolj prizadevanje podjemnika za odpravo napak ni dovolj, saj je zavezan k rezultatu oziroma k uspehu.
Izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo in s sodelovanjem le ene stranke, procesno gledano ni dokaz niti kot izvedensko mnenje niti kot listina. Stroški izvedenca, ki jih je imela stranka zanj pred pravdo, so del pravdnih stroškov in ne morejo biti predmet samostojnega zahtevka.
vpis služnostne pravice - parcelacija in ukinitev parcele
Kadar je predlagan vpis služnostne pravice v zemljiški knjigi na podlagi sodne odločbe, pa kasneje pride do združitve gospodujočega zemljišča z drugo parcelo ter posledično ukinitev parcelne številke gospodujočega zemljišča, sodišče lahko opravi vknjižbo na podlagi novih katastrskih podatkov.
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - civilno procesno pravo
VSL0055335
ZPP člen 451, 452, 453, 458, 458/1, 458/2. OZ člen 619, 642, 642/1, 642/2.
podjemna pogodba - pogodba o delu - obveznost naročnika - določitev plačila - navajanje dejstev in dokazov - trditveno breme - materialno procesno vodstvo - spor majhne vrednosti
Upoštevajoč način določanja višine plačila pri podjemnih pogodbah (1. in 2. odst. 642. čl. OZ) mora sodišče, če tožbenemu zahtevku ugodi, za takšno odločitev navesti pravno podlago (obstoj obveznega akta, pogodbenega dogovora oziroma ustreznosti vtoževane cene glede na vrednost opravljenega dela, za tak posel običajno potrebni čas ter običajno plačilo za to vrsto dela). Trditveneno breme glede dejanskih okoliščin, ki omogočajo zaključek o kateri izmed pravnih podlag določitve višine plačila, nosi tožnik.
Materialno procesno vodstvo je v postopkih majhne vrednosti izključeno oziroma ne more biti uspešno, saj se dejstva in dokazi, navedeni po izteku rokov iz 452. čl. ZPP v zvezi s 451. čl. ZPP, ne upoštevajo (453. čl. ZPP).
sodna ureditev meje – kriteriji urejanja – močnejša pravica – grajeno javno dobro – priglasitev stroškov
Pod pojmom »močnejša pravica« se razume lastninska pravica. Mejaša morata torej dokazati kateri od njiju je na spornem mejnem prostoru pridobil lastninsko pravico na enega izmed pravno veljavnih načinov.
ZPP člen 108, 108/2, 108, 108/2. ZST-1 člen 12, 12/2, 12, 12/2. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju člen 2, 2.
oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - brezplačna pravna pomoč
Predpis, ki podrobneje opredeljuje izvajanje določila drugega odstavka 12. člena ZST-1, to je Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju (Ur. l. RS, št. 93/08 z dne 30.9.2008 v nadaljevanju Pravilnik), v svojem drugem členu določa, da mora stranka oziroma drug udeleženec sodnega postopka izjavo o premoženjskem stanju predložiti na obrazcu ZST-1, ki je kot priloga sestavni del Pravilnika. Glede na takšno določilo Pravilnika izjave o premoženjskem stanju ni mogoče vložiti drugače kakor prav na obrazcu ZST-1 in ga ne more nadomestiti odločba o brezplačni pravni pomoči, čeprav je ta izdana na podlagi podatkov, ki so podobni tistim, ki jih zahteva obrazec ZST-1.
Na podlagi določila 222. člena SPZ lahko lastnik služeče stvari zahteva naj stvarna služnost preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari, ali če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena.
vznemirjanje lastninske pravice - uporaba nepremičnine - priposestvovanje - učinki sodne poravnave
Samo dejstvo, da je prvi toženec to zemljišče uporabljal, še ne pomeni, da je bil lastnik, ali da je imel na njem kakšno drugo pravico. Prvi toženec je namreč svoje trditve dokazoval le z odločbo o dodelitvi stanovanja (oziroma o dodelitvi stanovanjske pravice). Z nakupom po Stanovanjskem zakonu je prvi toženec pridobil lastninsko pravico na stanovanju, na katerem je imel prej stanovanjsko pravico, vendar le v obsegu, določenem s pogodbo. Odločba o dodelitvi stanovanja po sklenitvi kupoprodajne pogodbe ni več predstavljala pravne podlage za uporabo spornega dela zemljišča.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Tožnica ob normalni povprečni pazljivosti in glede na izkušnje, ki jih ima z daljšim bolniškim staležem, iz sklepa ZZZS, v katerem je navedeno, da se predlog osebnega zdravnika za ugotovitev začasne nezmožnosti z dela zavrže, ni mogla sklepati, da ima odobren bolniški stalež. Ker na delo kljub temu ni prišla, ji je tožena stranka zaradi izostanka z dela najmanj pet delovnih dni zapored utemeljeno izdala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
motenje posesti - posest nepremičnine - več posestnikov - samovoljna sprememba načina izvrševanja posesti
Obrezovanje murve in čiščenje zelenice (tožeča stranka takemu ravnanju toženca ni nasprotovala) predstavlja način izvrševanja posesti in torej dokazuje, da je imel posest na sporni nepremičnini tudi toženec. Dejanske ugotovitve, da je tožnica na parceli imela odložene okvirje, da pa je toženec obrezoval murvo in kosil travo, pomenijo, da sta imeli obe pravdni stranki nepremičnino v posesti. S tem, ko je toženec na nepremičnino odložil opeke in na ta način preprečil tožnici, da bi izvrševala posest v dotedanjem obsegu, je ob zgoraj ugotovljenem dejanskem stanju samovoljno spremenil način izvrševanja posesti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid – rok za podajo odpovedi
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga invalidu začne rok za podajo odpovedi teči od dne, ko je delodajalec pridobil pozitivno mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZEN člen 8. ZGO člen 21. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
javno dobro – javna cesta - stvarnopravno varstvo uporabnika javne poti – sodna pristojnost – upravni predpisi - ničnost
Zgolj varovanje interesov posameznika kot koristnika javnega dobra ne dopušča uporabe sodne poti pri zahtevanem pravnem varstvu. Res je, da pa bi tožeča stranka utegnila biti upravičena do tega le, v kolikor bi bilo dovolj zanesljivo ugotovljeno, da je tretjetožena stranka ob sodelovanju s prvotoženo stranko oziroma pravnim prednikom ravnala tako v smeri parcelacije zemljišča kot tudi poznejšega pogodbenega razpolaganja prav z namenom, da s tem zavaruje zgolj interese drugotožene stranke in škoduje interesom tožeče stranke. Tretjetožena stranka bi morala tedaj v primeru obeh razpolaganj ravnati šikanozno in zlorabiti inštitut prostega urejanja obligacijskih razmerij.
ustavitev izvršbe na nepremičnine – varstvo kupca nepremičnine – pričakovalna pravica – sklep o domiku
S tem ko je kupec izpolnil svoje obveznosti, je njegovo pričakovanje lastninske pravice tako utemeljeno in konkretno, da zadosti pojmu upravičeno pričakovanje.
zamudna sodba - vročitev tožbe v odgovor - umik tožbe
Ima pa pritožba prav, da je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo izdalo v nasprotju z določbami člena 318/III ZPP. Po predhodnem preizkusu tožbe (člen 272, 273 ZPP), ki ni pokazal procesnih pomanjkljivosti, bi bilo dolžno drugopis tožbe poslati toženi stranki v odgovor (člen 276 ZPP) in šele v primeru, da ta ne bi bil vložen (člen 277 ZPP) ob preizkusu sklepčnosti tožbe izdati sodbo v smislu člena 318 ZPP.