Tožena stranka je zoper tožbena zahtevka uveljavlja ugovor izpolnitve obveznosti, zato je bila obremenjena s procesnim in materialnim dokaznim bremenom.
Tožeča stranka je izpovedala, da je bila ona dejanska posojilojemalka. Zato je bilo tožbenima zahtevkoma pravilno ugodeno, kljub okoliščini, da je bila na eni posojilni pogodbi podana kot porok, na drugi pa niti ni bila podana.
Pogodbene letne obresti v višini 8 % niso bile oderuške.
ZIZ člen 45, 45/2, 46, 46/1, 167. ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 88.
zaznamba sklepa o izvršbi - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - začetek opravljanja izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča.
opustitveno ravnanje – dolžnostno ravnanje – obveznostno ravnanje – odgovornost upravnika – vzročna zveza – okužba z bakterijo legionelo – okužba z legionelo
Tožnik prvi toženki – upravniku očita opustitev – nepregrevanje vode na določeno temperaturo v izogib pojavu bakterije legionele. V postopku ni bilo ugotovljeno, da bi (v spornem obdobju) pravni red ali pravila stroke upravniku nalagala takšno obveznostno ravnanje. Ker torej ni prišlo do opustitve kakšnega dolžnostnega ravnanja prve toženke, ni podlage za njeno odškodninsko odgovornost.
ZPP člen 151, 243. OZ člen 629, 629/2, 635, 635/2.
podjemna pogodba - odgovornost za napake - obligacija rezultata - izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo - stroški izvedenca
Zgolj prizadevanje podjemnika za odpravo napak ni dovolj, saj je zavezan k rezultatu oziroma k uspehu.
Izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo in s sodelovanjem le ene stranke, procesno gledano ni dokaz niti kot izvedensko mnenje niti kot listina. Stroški izvedenca, ki jih je imela stranka zanj pred pravdo, so del pravdnih stroškov in ne morejo biti predmet samostojnega zahtevka.
vpis služnostne pravice - parcelacija in ukinitev parcele
Kadar je predlagan vpis služnostne pravice v zemljiški knjigi na podlagi sodne odločbe, pa kasneje pride do združitve gospodujočega zemljišča z drugo parcelo ter posledično ukinitev parcelne številke gospodujočega zemljišča, sodišče lahko opravi vknjižbo na podlagi novih katastrskih podatkov.
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - civilno procesno pravo
VSL0055335
ZPP člen 451, 452, 453, 458, 458/1, 458/2. OZ člen 619, 642, 642/1, 642/2.
podjemna pogodba - pogodba o delu - obveznost naročnika - določitev plačila - navajanje dejstev in dokazov - trditveno breme - materialno procesno vodstvo - spor majhne vrednosti
Upoštevajoč način določanja višine plačila pri podjemnih pogodbah (1. in 2. odst. 642. čl. OZ) mora sodišče, če tožbenemu zahtevku ugodi, za takšno odločitev navesti pravno podlago (obstoj obveznega akta, pogodbenega dogovora oziroma ustreznosti vtoževane cene glede na vrednost opravljenega dela, za tak posel običajno potrebni čas ter običajno plačilo za to vrsto dela). Trditveneno breme glede dejanskih okoliščin, ki omogočajo zaključek o kateri izmed pravnih podlag določitve višine plačila, nosi tožnik.
Materialno procesno vodstvo je v postopkih majhne vrednosti izključeno oziroma ne more biti uspešno, saj se dejstva in dokazi, navedeni po izteku rokov iz 452. čl. ZPP v zvezi s 451. čl. ZPP, ne upoštevajo (453. čl. ZPP).
vznemirjanje lastnika nepremičnine – nedopustno vznemirjanje – negatorna tožba – imisije – odvzem svetlobe – krajevno običajne meje
Vsakršno poseganje in vplivanje na nepremičnino soseda še ne pomeni protipravnega posega, ki bi opravičeval sodno varstvo. Poseg postane protipraven, ko preseže določen tolerančni prag; ko vpliv otežkoča uporabo druge nepremičnine čez krajevno običajno mero ali povzroča znatnejšo škodo. Postavljeno vozilo večjih dimenzij, tik na meji med nepremičninama, tako da zastre okna kuhinje, jedilnice in dnevne sobe na nepremičnini tožečih strank, pri čemer je na nepremičnini tožene stranke na voljo dovolj prostora za postavitev vozila drugje, je nedopustno vznemirjanje.
ZDen člen 74, 78, 80, 81, 82. ZD člen 138, 207, 208, 221.
dedna izjava – zapuščinski postopek – izvedba zapuščinskega postopka – pritožbena novota – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – pozneje najdeno premoženje
V primerih, ko je upravičenec do denacionalizacije mrtev in je bil opravljen zapuščinski postopek ter s pravnomočnim sklepom o dedovanju končan, vendar v tem postopku sodišče ni odločilo tudi o dedovanju premoženja, ki gre upravičencu po odločbi o denacionalizaciji, izpelje sodišče glede tega premoženja nov zapuščinski postopek. ZDen odstopa od splošnih pravil ZD. Sodišče lahko razdeli premoženje, ki je zapustniku pripadlo po odločbi o denacionalizaciji, s sklepom iz 1. odstavka 221. člena ZD le, če v prejšnjem postopku ni bilo okoliščin iz 80 ali 81. člena ZDen.
Pritožbena novota je lahko pravno odločilna, novote pa so v pritožbenem postopku v dednih zadevah dovoljene.
ZVKD člen 12, 12/1, 12/4, 13, 13/2, 16. ZZK-1 člen 22, 22/1, 22/1-10, 111, 111/1, 111/4. Odlok o razglasitvi struge reke Ljubljanice ter njenega pritoka Ljubije, vključno z bregovi, in območja stare struge Ljubljanice, za kulturni spomenik državnega pomena člen 3.
spomenik državnega pomena - razglasitev nepremičnega spomenika - zaznamba nepremičnega spomenika
Na podlagi 10. točke 1. odstavka 22. člena ZZK-1, 4. odstavka 111. člena ZZK-1 in izrecnega pooblastila 16. člena ZVKD kot posebnega predpisa v zemljiški knjigi zaznamuje pravno dejstvo razglasitve nepremičnega spomenika na podlagi akta o razglasitvi iz 12. člena ZVKD, torej akta o razglasitvi spomenika državnega pomena Vlade RS, in ne na podlagi odločbe pristojnega ministrstva, izdane na podlagi 13. člena istega zakona.
izredna pravna sredstva - pravni interes za vložitev revizije - pravočasnost revizije - vložitev revizije po pooblaščencu - dopustnost revizije
Ponovno je povzeti le, da toženec za vložitev revizije nima interesa, ker je v predmetni pravdi uspel, da revizije ni vložil v 30-dnevnem roku od prejema drugostopne sodbe v predmetni zadevi, poleg tega pa je ni vložil po odvetniku oziroma ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Vložena revizija je bila torej nedovoljena, pa tudi vložena prepozno. Takšno revizijo pa je prvo sodišče utemeljeno zavrglo.
ZOdv člen 17, 17/1. Odvetniška tarifa člen 19. ZOR člen 998.
plačilo odvetniških storitev – zastaralni rok za terjatve iz naslova odvetniških storitev – poroštvo za plačilo
Odvetniška storitev je opravljena najkasneje, ko odvetnik v celoti izvrši vsa opravila, ki izhajajo iz pooblastilnega razmerja. Ker še niso bila izvršena vsa opravila iz pooblastilnega razmerja med tožnico in tožencem, terjatve v času vložitve tožbe niso bile zastarane.
ZEN člen 8. ZGO člen 21. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
javno dobro – javna cesta - stvarnopravno varstvo uporabnika javne poti – sodna pristojnost – upravni predpisi - ničnost
Zgolj varovanje interesov posameznika kot koristnika javnega dobra ne dopušča uporabe sodne poti pri zahtevanem pravnem varstvu. Res je, da pa bi tožeča stranka utegnila biti upravičena do tega le, v kolikor bi bilo dovolj zanesljivo ugotovljeno, da je tretjetožena stranka ob sodelovanju s prvotoženo stranko oziroma pravnim prednikom ravnala tako v smeri parcelacije zemljišča kot tudi poznejšega pogodbenega razpolaganja prav z namenom, da s tem zavaruje zgolj interese drugotožene stranke in škoduje interesom tožeče stranke. Tretjetožena stranka bi morala tedaj v primeru obeh razpolaganj ravnati šikanozno in zlorabiti inštitut prostega urejanja obligacijskih razmerij.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Tožnica ob normalni povprečni pazljivosti in glede na izkušnje, ki jih ima z daljšim bolniškim staležem, iz sklepa ZZZS, v katerem je navedeno, da se predlog osebnega zdravnika za ugotovitev začasne nezmožnosti z dela zavrže, ni mogla sklepati, da ima odobren bolniški stalež. Ker na delo kljub temu ni prišla, ji je tožena stranka zaradi izostanka z dela najmanj pet delovnih dni zapored utemeljeno izdala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Na podlagi določila 222. člena SPZ lahko lastnik služeče stvari zahteva naj stvarna služnost preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari, ali če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid – rok za podajo odpovedi
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga invalidu začne rok za podajo odpovedi teči od dne, ko je delodajalec pridobil pozitivno mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ustavitev izvršbe na nepremičnine – varstvo kupca nepremičnine – pričakovalna pravica – sklep o domiku
S tem ko je kupec izpolnil svoje obveznosti, je njegovo pričakovanje lastninske pravice tako utemeljeno in konkretno, da zadosti pojmu upravičeno pričakovanje.
ZPP člen 108, 108/2, 108, 108/2. ZST-1 člen 12, 12/2, 12, 12/2. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju člen 2, 2.
oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - brezplačna pravna pomoč
Predpis, ki podrobneje opredeljuje izvajanje določila drugega odstavka 12. člena ZST-1, to je Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju (Ur. l. RS, št. 93/08 z dne 30.9.2008 v nadaljevanju Pravilnik), v svojem drugem členu določa, da mora stranka oziroma drug udeleženec sodnega postopka izjavo o premoženjskem stanju predložiti na obrazcu ZST-1, ki je kot priloga sestavni del Pravilnika. Glede na takšno določilo Pravilnika izjave o premoženjskem stanju ni mogoče vložiti drugače kakor prav na obrazcu ZST-1 in ga ne more nadomestiti odločba o brezplačni pravni pomoči, čeprav je ta izdana na podlagi podatkov, ki so podobni tistim, ki jih zahteva obrazec ZST-1.
motenje posesti - posest nepremičnine - več posestnikov - samovoljna sprememba načina izvrševanja posesti
Obrezovanje murve in čiščenje zelenice (tožeča stranka takemu ravnanju toženca ni nasprotovala) predstavlja način izvrševanja posesti in torej dokazuje, da je imel posest na sporni nepremičnini tudi toženec. Dejanske ugotovitve, da je tožnica na parceli imela odložene okvirje, da pa je toženec obrezoval murvo in kosil travo, pomenijo, da sta imeli obe pravdni stranki nepremičnino v posesti. S tem, ko je toženec na nepremičnino odložil opeke in na ta način preprečil tožnici, da bi izvrševala posest v dotedanjem obsegu, je ob zgoraj ugotovljenem dejanskem stanju samovoljno spremenil način izvrševanja posesti.
zamudna sodba - vročitev tožbe v odgovor - umik tožbe
Ima pa pritožba prav, da je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo izdalo v nasprotju z določbami člena 318/III ZPP. Po predhodnem preizkusu tožbe (člen 272, 273 ZPP), ki ni pokazal procesnih pomanjkljivosti, bi bilo dolžno drugopis tožbe poslati toženi stranki v odgovor (člen 276 ZPP) in šele v primeru, da ta ne bi bil vložen (člen 277 ZPP) ob preizkusu sklepčnosti tožbe izdati sodbo v smislu člena 318 ZPP.
vznemirjanje lastninske pravice - uporaba nepremičnine - priposestvovanje - učinki sodne poravnave
Samo dejstvo, da je prvi toženec to zemljišče uporabljal, še ne pomeni, da je bil lastnik, ali da je imel na njem kakšno drugo pravico. Prvi toženec je namreč svoje trditve dokazoval le z odločbo o dodelitvi stanovanja (oziroma o dodelitvi stanovanjske pravice). Z nakupom po Stanovanjskem zakonu je prvi toženec pridobil lastninsko pravico na stanovanju, na katerem je imel prej stanovanjsko pravico, vendar le v obsegu, določenem s pogodbo. Odločba o dodelitvi stanovanja po sklenitvi kupoprodajne pogodbe ni več predstavljala pravne podlage za uporabo spornega dela zemljišča.