nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – ugovor dolžnika – omejeni ugovorni razlogi
Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika spremeni sklep o izvršbi tako, da določi novo izvršilno sredstvo, ima dolžnik ugovor z omejitvijo ugovornih razlogov zgolj na novo izvršilno sredstvo.
ZGD-1 v prvem odstavku 397. čl. predpisuje strogo obličnost napovedi izpodbijanja, ki pa glede na smiselno uporabo teh določb pri izpodbijanju sklepov skupščine družbe z omejeno odgovornostjo v tako strogi formalizirani obliki ni nujna.
sklep skupščine delniške družbe - dejavnost distribucijskega operaterja - izpodbojnost - teorija relevance
Prvi odstavek 395.čl. ZGD-1 navaja dva izpodbojna razloga in sicer; (1) kadar je vsebina sklepa v nasprotju z zakonom in (2) če je bil, pri sprejetju sklepa kršen zakon ali statut. Zgolj v slednjem primeru pa ZGD-1 uveljavlja tudi teorijo relevance.
ZP-1 člen 67, 67/1. ZKP člen 76, 76/2. ZVCP-1 člen 132, 132/8.
preizkus alkoholiziranosti – vloge – smiselna uporaba določb Zakona o kazenskem postopku
1. Stališče sodišča prve stopnje, da obdolžencu strokovni pregled ni bil odrejen zakonito, ker v spisu ni zapisnika o prepoznavi znakov oziroma simptomov in dokaza o tem, da je obdolženi res odklonil sodelovanje v postopku, je zmotno. Strokovni pregled se odredi tudi v primeru, če udeleženec cestnega prometa odkloni sodelovanje v postopku za prepoznavo navedenih znakov oziroma simptomov. ZVCP-1 ne določa, da mora policist tudi v primeru, ko udeleženec cestnega prometa že ob odreditvi odkloni sodelovanje v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, sestaviti zapisnik. V takšnem primeru se prekršek lahko dokazuje tudi na način, ki ga je v obravnavani zadevi uporabila predlagateljica postopka, ki prekršek dokazuje s pričo, ki je prekršek neposredno zaznal. Glede na to, da je obdolženec takšen predhodni preizkus odklonil, je bila odredba policista, da obdolžencu odredi strokovni pregled zakonita (osmi odstavek 132. čl. ZVCP-1).
2. Navedbe zagovornika ni moč šteti kot obdolženčev zagovor glede na to, da ni njegovega podpisa – 67. čl. ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 76. čl. ZKP.
Ker je tožnik najprej zahteval plačilo 5.000 EUR kot vračilo dela kupnine, plačane po kupoprodajni pogodbi s tožencema, nato pa je zahteval plačilo 1.000.000,00 SIT odškodnine, ne gre zgolj za različne materialnopravne podlage, temveč tudi za različno dejansko podlago (pa tudi za različno vsebino tožbenega zahtevka, saj 5.000,00 EUR in 1.000.000,00 SIT nista identična zneska), zato gre za spremembo tožbe.
Tožnik je zatrjeval, da je škoda nastala dne 18.8.2003, zahtevek za plačilo odškodnine pa je vložil šele dne 19.9.2008, kar je po poteku petletnega zastaralnega roka, v katerem zastarajo odškodninske terjatve, nastale zaradi prekršitve pogodbenih obveznosti, zato je njegov zahtevek zastaran.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. ZPP člen 8, 13, 206, 206/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – predhodno vprašanje – prekinitev postopka
V sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neupravičene odsotnosti z dela mora delovno sodišče samo presoditi obstoj in utemeljenost odpovednega razloga, kar pomeni, da mora ugotavljati sporne razloge za delavčevo odsotnost. Ker odsotnosti ni mogoče opravičiti le na podlagi potrdila o začasni nezmožnosti z dela oziroma odločbe ZZZS, ampak je potrebno ugotoviti, ali je bil delavec v spornem obdobju delo sposoben opravljati, ni podlage za prekinitev postopka do tedaj, ko bo pravnomočno končan socialni spor glede zdravstvene sposobnosti delavca.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4, 88/6, 116. ZZRZI člen 40, 40/1, 40/4. ZPIZ-1 člen 102, 103, 103/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - mnenje komisije - rok za podajo odpovedi
Dokler delodajalec ne pridobi mnenja komisije za ugotovitev razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi, delavcu, ki je invalid III. kategorije, ne more zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Iz tega razloga začne rok za podajo odpovedi teči šele s prejemom mnenja, ko se delodajalec seznani z razlogom za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne poškodbe - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - stah - višina odškodnine
Tožnik trajnih posledic v tožbenih navedbah ni uveljavljal in jih sodišče tudi ni ugotovilo, zato mu ne gre odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti se priznava le za trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti. Po uveljavljeni sodni praksi pa se priznava odškodnina izjemoma za začasno zmanjšanje, vendar le takrat, kadar je bilo to zelo intenzivno in je trajalo daljši čas.
odškodnina – poškodba pri delu – objektivna odgovornost
Tožnik je delo opravljal v nevarnem delovnem okolju – okolju z močnim hrupom, zato je tožena stranka za okvaro sluha v obliki naglušnosti, ki je nastala zaradi dolgotrajne izpostavljenosti hrupu, objektivno odgovorna.
odpravnina – sorazmerni del odpravnine – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustreznost delovnega mesta – kraj opravljanja dela
Tožnica bi se kot invalidka po ponujeni pogodbi o zaposlitvi morala voziti na delo v drug kraj, vendar je bila kljub temu zaposlitev po tej pogodbi o zaposlitvi zanjo ustrezna, saj ni imela omejitev, ki bi kazale na to, da ni sposobna dolgotrajnega tresenja pri vožnji, hoje po stopnicah, sedenja v vozilu. Posledično ni upravičena do sorazmernega dela odpravnine.
ZDR člen 126, 126/2. SKPgd člen 43. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 43.
plača – osnovna plača – znižanje osnovne plače – nedoseganje pričakovanih rezultatov dela – delovna uspešnost
Ker tožnica ni dosegala vnaprej določenih delovnih rezultatov dela iz razlogov na njeni strani, je ob pogojih iz SKPgd, kolektivne pogodbe dejavnosti in podjetniške kolektivne pogodbe upravičena le do ustrezno znižane osnovne plače.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Ker zdravniško spričevalo nima omejenega roka trajanja in ker v sodnem postopku ni bilo ugotovljeno, da tožnik ne bi izpolnjeval zdravstvenih zahtev za opravljanje dela na delovnem mestu, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ni podan razlog nesposobnosti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
izvršba na premičnine - predlog za ponovni rubež - ustavitev izvršbe
Ker upnik ni bil aktiven in v zakonsko določenem roku treh mesecev ni predlagal ponovne javne dražbe oziroma prodaje pod roko, je sodišče prve stopnje pravilno in ustavilo izvršbo na dolžnikovih premičninah.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do zagovora - vabilo za zaslišanje - dopolnitev dokaznega postopka - fikcija odpovedi pravici do pritožbe - zavrženje pritožbe
Sodišče prve stopnje je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 3. tč. prvega odstavka 155. čl. Zakona o prekrških (ZP-1), ker je bila obdolžencu kršena pravica do zagovora. Sodišču prve stopnje je bil naslov stalnega obdolženčevega bivališča znan, vabilo na zaslišanje pa mu je bilo poslano na naslov, na katerem obdolženi ne prebiva. Zato je senat višjega sodišča na seji dne 6. aprila 2009 ob obravnavanju obdolženčeve pritožbe sklenil, da navedeno kršitev odpravi in na ustni obravnavi dopolni dokazni postopek tako, da zasliši obdolženca, v prometni nesreči soudeleženega R.L. ter policista I.K., ki je prometno nesrečo obravnaval in zbral podatke. Obdolženec se ustne obravnave, razpisane na dan 7. maja 2009, na katero je bil pravilno vabljen, ni udeležil, odsotnosti ni opravičil in se zato šteje, da se je pritožbi odpovedal (drugi odstavek 99.a čl. ZP-1). Zato je višje sodišče, ne da bi zaslišalo povabljene priče, na podlagi prvega odstavka 163. čl. ZP-1 obdolženčevo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (drugi odstavek 161. čl. ZP-1).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – zagovor – pisna obdolžitev – ocena poskusnega dela
Pravica do zagovora pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela ni bila kršena, čeprav je bil očitek v oceni poskusnega dela le pavšalni, ker je bil tožnik sproti seznanjen z vmesnimi poročili komisije za spremljanje poskusnega dela.
reparacija – zastaranje – zastaralni rok – zakonske zamudne obresti
Terjatev tožnika za reparacijo oziroma plačilo nadomestila plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja z zakonskimi zamudnimi obrestmi ni zastarala, saj so od dneva pravnomočnosti sodbe v sporu, v katerem je bilo ugotovljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja, do dneva vložitve tožbe v tem sporu minila manj kot 3 leta.
V primeru, ko tečeta med istima strankama dve enaki pravdi, je potrebno zaradi litispendence tožbo v tistem postopku, v katerem je bila tožba kasneje vročena toženi stranki v odgovor, zavreči.