Če stranka ne zmore plačila predujma za izvedenca, mora pravočasno uveljavljati oprostitev plačila tega stroška; v pritožbi se na to okoliščino ne more več sklicevati.
ZZZDR člen 103, 106, 129. ZPP člen 254, 254/2, 254/3.
dodelitev otroka v vzgojo in varstvo - določitev stikov - določitev preživnine - izvedba dokaza z izvedencem
Razhajanja med tožnikovim subjektivnim pogledom na vprašanje otrokove največje koristi in skladnimi ugotovitvami dveh izvedencev po skrbno opravljenem izvedenskem delu ne more biti razlog, ki bi opravičeval ponavljanje dokazovanja s tretjim izvedencem.
ZOZP člen 21, 21. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 254, 254/2, 254/3. OZ člen 149, 149.
nesreča, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - direktna tožba - vzročna zveza - dokazno breme - dokazni standard
Tožnik zahteva plačilo odškodnine neposredno od zavarovalnice s t. i. direktno tožbo (21. čl. ZOZP). Ker gre za objektivno odgovornost, saj imetnik motornega vozila v odnosu do drugih (torej "neimetnikov" motornih vozil, tudi do sopotnikov), odgovarja ne glede na krivdo, bi moral tožnik trditi in dokazati, da mu je nastala škoda in da je nastanek škode v zvezi z nevarno stvarjo toženkine zavarovanke. Tožnik pa ni dokazal, da je prišlo do škodnega dogodka oziroma da je podana vzročna zveza med dogodkom in njegovo poškodbo.
ZPP člen 245/3, 254, 254/2, 245/3, 254, 254/2. OZ člen 179, 179.
povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina -odmera odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - postavitev novega izvedenca
Izvedenec je poškodbe opredelil po več klasifikacijah ter poudaril, da se klasifikacija po Erdmannu v kirurški praksi le redko uporablja. Ne glede na klasifikacijo iz izvedenskega mnenja izhaja, da je možnost bodočih občasnih zmernih glavobolov, ki so posledica obravnavanih poškodb, pri oškodovanki nemogoče povsem izključiti. Pritožbena navedba tožene stranke, da obravnavana poškodba ne pušča trajnih posledic, tako ni utemeljena in je, kot rečeno, sodišče prve stopnje tožeči stranki pravilno prisodilo tudi odškodnino za duševne bolečine zaradi trajno zmanjšanih življenjskih aktivnosti.
Pri presoji dolžnosti sodišča v okviru materialnega procesnega vodstva (285. čl. ZPP) je treba v vsakem konkretnem primeru upoštevati tudi dolžnost strank, da skrbno oblikujejo tožbeni zahtevek in ga prilagodijo dejanskim okoliščinam, na katere se sklicujejo (in obratno). Drugačno stališče bi lahko aktivnosti sodišča v pravdi približalo odvetniškim, kar je v nasprotju z ustavnim načelom o nepristranosti sojenja (23. čl. URS).
izdelava računalniškega programa v času podiplomskega študija– izvorna koda programa – pridobitev materialnih avtorskih pravic
Toženčevega udejstvovanja v okviru podiplomskega študija v centru, ki je v lasti tožeče stranke, ni mogoče obravnavati kot razmerje med delodajalcem in delojemalcem.
Dejstvo, da je toženec, ki je bil štipendist Slovenske znanstvene fundacije, sporni računalniški program (tožeča stranka zahteva izročitev izvorne kode programa) izdelal v času podiplomskega študija delno tudi na opremi in v prostorih tožeče stranke, pri čemer pa sporni računalniški program ni bil del magistrske naloge, ne nudi podlage za zaključek, da je tožeča stranka na njem pridobila materialne avtorske pravice.
ZTLR člen 72, 72/2. ZOR člen 61. OZ člen 46. SPZ člen 27, 28, 41.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zmota o predmetu - zunajknjižno priposestvovanje - dobroverna posest - opravičljiva zmota - običajna skrbnost v pravnem prometu - dobrovernost pravnega naslednika - zmotna uporaba materialnega prava
Priposestvovalec mora biti prepričan, da je stvar njegova, in to tudi, potem ko je z neko povprečno skrbnostjo razmislil o vseh okoliščinah. Celotno ravnanje priposestvovalca mora utemeljevati sklep, da je ravnal vestno oziroma da ni opustil običajne potrebne skrbnosti.
izvršba na podlagi verodostojne listine - pogodba o finančnem leasingu - dokazno breme glede podlage in višine obveznosti
Med pravdnimi strankami je nastalo in obstajalo pravno razmerje glede osebnega avtomobila, ki je predmet verodostojne listine, na kateri je temeljil izdani sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in ki ga je pravna prednica tožnice pridobila na podlagi pogodbe o finančnem leasingu, toženka je dokazala tako izročitev svojega avtomobila, kot tudi plačilo zneska 2.038.605,00 SIT ter tudi obstoj ustnega dogovora o sponzoriranju H... s strani pravne prednice tožnice, povezanega s predmetnim avtomobilom, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da bi tožnica morala kljub računu kot verodostojni listini (ki sicer dokazuje višino in podlago terjatve) izkazati podlago in višino obveznosti, pravilen.
Osebna vročitev se opravi tako, da naslovnik pisno potrdi njen prejem, če tega ne stori, se vročitev šteje za opravljeno v roku 15 dni po prejemu obvestila, v katerem mora biti naslovnik obveščen o kraju in času, kjer lahko pisanje dvigne in opozorjen na posledice, če tega ne stori (3. in 4. odst. 142. člena ZPP). Ker je bila poštna pošiljka s sodbo vložena v poštni predal toženčevega pooblaščenca, ne da bi bil le-ta pozvan, da jo osebno prevzame, in brez pouka o posledicah, je bila vročitev opravljena takrat, ko je odvetnik pošiljko sprejel.
URS člen 5, 8, 14, 23, 25, 26, 8, 14, 23, 25, 26, 5. OZ člen 179, 179. EKČP člen 6, 6/1, 13, 41.
pravna praznina - duševne bolečine zaradi sojenja v nerazumnem roku - neposredna uporaba določb ustave rs - neposredna uporaba mednarodne pogodbe - objektivna odgovornost države - uporaba pravne analogije - kršitev temeljnih pravic - sojenje v nerazumnem roku
Po analogiji ni mogoče uporabiti določb zakona, ki ob nastanku spornega razmerja še ni veljal.
Če zaskrbljenost pri tožniku ni bila niti tolikšna, da bi se o postopku ustrezno informiral, v nobenem primeru ni mogoče govoriti o tem, da je tožnik trpel takšne duševne bolečine, ki bi narekovale prisojo odškodnine.
Tožeča stranka je v odgovoru na ugovor dolžnika navedla dejstva in predložila dokaze, ki zadoščajo za popolnost tožbe, saj omogočajo individualizacijo zahtevka in njegovo ločitev od morebitnih drugih zahtevkov.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da tožnik zaradi škodnega dogodka nima težav z vidom, zato je bil utemeljeno zavrnjen tožbeni zahtevek iz naslova odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Iz izvedeniškega mnenja tudi izhaja, da so bile tožnikove življenjske aktivnosti začasno bistveno zmanjšane le v času hospitalizacije, pozneje pa takšnih ovir več ni bilo, zato tudi ni bilo podlage za priznanje odškodnine za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti. Vse nevšečnosti, ki jih je imel tožnik, je prvo sodišče pravilno upoštevalo v okviru priznane odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti tekom zdravljenja.
SPZ člen 43, 43/2, 44, 44/1. ZNP člen 37, 132, 136, 136/5 . ZPP člen 7, 7/2, 108, 108/2, 286.
postopek za ureditev meje - meja med javnim dobrom in zemljiščem v zasebni lasti – močnejša pravica – zadnja mirna posest – priposestvovanje – javno dobro – predlagalni nepravdni postopek – razpravno načelo – navajanje dejstev in dokazov – prekluzija
Meje med
javnim dobrom ter zemljiščem v zasebni lasti ni mogoče urediti po zadnji mirni posesti.
Predlagalni nepravdni postopki so glede zbiranja procesnega gradiva blizu pravdnemu postopku (razpravno načelo). Zato je v teh postopkih na mestu tudi smiselna uporaba pravil o prekluziji.
ZOR člen 154, 154/1, 155, 200, 200, 154, 154/1, 155.
pretep - podplutba očesa - razžalitev dobrega imena in časti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - presoja višine odškodnine po prostem preudarku
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Nezgodno zavarovanje nima odškodninske narave, zato se tudi znesek zavarovalnine ne ravna po nastali škodi (ne predstavlja povrnitve škode), ampak se ravna po zavarovalnini, ki je določena v pogodbi.
Ker je bil podan razlog za odpoved najemnega razmerja za prvotno toženko že ob vložitvi tožbe, po njeni smrti, tri leta kasneje, za tožečo stranko ni obstajala obveznost sklenitve najemne pogodbe s toženo stranko.
V primerih iz 1. odst. 112. čl. OZ je treba zahtevati razvezo pogodbe in sodišče pogodbo razveže. Pogodba torej v teh primerih ni razvezana po samem zakonu.
Preverjanje, ali javna listina, ki jo predloži nasprotna stranka, vsebuje resnične podatke ali pa je ponarejena, po presoji pritožbenega sodišča presega zahtevano stopnjo skrbnosti pred sklenitvijo pogodbe.
SPZ člen 115, 116, 116/1, 116/1-1, 117, 118. OZ člen 197.
etažna lastnina - razmerja med etažnimi lastniki - pravice in obveznosti na skupnih delih stavbe - izdatek za drugega - neupravičena pridobitev - pravila vračanja
Objekt se je ogreval prek uporabe skupnega sistema centralnega ogrevanja, ki ni omogočal merjenja individualne energetske porabe po posameznih stanovanjih. Ker gre za stroške, ki nastajajo znotraj skupnega dela stavbe, sta jih toženki (etažni lastnici) dolžni kriti sorazmerno s svojim solastniškim deležem, saj pogodba o medsebojnih razmerjih ni bila sklenjena. Posamezni etažni lastnik z enostranskim ravnanjem ne more vplivati na zakonsko (ali pogodbeno) obveznost, ki je torej neodvisna od tega, ali sta ogrevanje dejansko uporabljali ali ne. Ker je te stroške iz lastnih sredstev poravnala tožeča stranka, je njen zahtevek za povračilo utemeljen.
ZASP člen 99, 99, 99, 99. OZ člen 634, 634/1, 634/2, 634, 634/1, 634/2, 634, 634/1, 634/2, 634, 634/1, 634/2.
Naročnik mora naročeno in prevzeto avtorsko delo pregledati, takoj ko je to po običajnem teku stvari mogoče, in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti avtorja.
Izračun rente je dejansko in ne materialnopravno vprašanje.
Pri spremembi naturalnega preživljanja v denarno rento se ta določa glede na vrednost dogovorjenega dosmrtnega preživljanja, ne pa glede na preživninske potrebe upravičenca.