Tožeča stranka je v odgovoru na ugovor dolžnika navedla dejstva in predložila dokaze, ki zadoščajo za popolnost tožbe, saj omogočajo individualizacijo zahtevka in njegovo ločitev od morebitnih drugih zahtevkov.
SPZ člen 115, 116, 116/1, 116/1-1, 117, 118. OZ člen 197.
etažna lastnina - razmerja med etažnimi lastniki - pravice in obveznosti na skupnih delih stavbe - izdatek za drugega - neupravičena pridobitev - pravila vračanja
Objekt se je ogreval prek uporabe skupnega sistema centralnega ogrevanja, ki ni omogočal merjenja individualne energetske porabe po posameznih stanovanjih. Ker gre za stroške, ki nastajajo znotraj skupnega dela stavbe, sta jih toženki (etažni lastnici) dolžni kriti sorazmerno s svojim solastniškim deležem, saj pogodba o medsebojnih razmerjih ni bila sklenjena. Posamezni etažni lastnik z enostranskim ravnanjem ne more vplivati na zakonsko (ali pogodbeno) obveznost, ki je torej neodvisna od tega, ali sta ogrevanje dejansko uporabljali ali ne. Ker je te stroške iz lastnih sredstev poravnala tožeča stranka, je njen zahtevek za povračilo utemeljen.
Nova dejstva oziroma novi dokazi pa se lahko samo tedaj uporabijo za obnovo, če so ta dejstva obstajala oziroma če so ti dokazi že obstajali takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze, to je na pritožbeni obravnavi, če je bila razpisana.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagateljev, ker nista predložila listine o prenehanju Prosvetnega društva C. J. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Za izkaz pravnega nasledstva Občine R. morata predlagatelja izkazati, da je Prosvetno društvo C. J. prenehalo obstajati. To predlagatelja lahko dokažeta le z listino o prenehanju društva (v konkretnem primeru z odločbo pristojnega organa, izdano na podlagi 42. člena ZDru). Zgolj navedba, da je društvo prenehalo obstajati in da je premoženje na podlagi zakona prešlo na Občino R., ne zadošča, da bi se predlagani vpis v zemljiški knjigi izvršil.
URS člen 26, 33. CZ člen 8, 8/1, 8/1-3, 29, 38, 39, 40, 43, 43/1. OZ člen 459, 459/1.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo upravnega organa - odprava odločbe prvostopnega organa - skrbnost dela upravnega organa
Nezakonito ali nepravilno delo upravnega organa ne more izhajati iz napačne uporabe materialnega prava, če je ta izključno rezultat napačnega pravnega pojmovanja.
OZ člen 131, 131/1. ZPIZ-1 člen 94, 101, 101/3, 101/4, 161, 397, 397/3.
odškodninska odgovornost delodajalca – protipravnost – premestitev na drugo ustrezno delovno mesto – nadomestilo za invalidnost – nadomestilo zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu
Vzrok ustavitve izplačila nadomestila zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu je bilo prenehanje veljavnosti določb ZPIZ, ki so to pravico urejale, ter dejstvo, da je bila tožnici skladno z določbami ZPIZ-1 priznana nova pravica do premestitve na drugo delovno mesto. Zato je upravičena do nadomestila za invalidnost, vendar šele od pričetka opravljanja dela na drugem ustreznem delovnem mestu. Ker rok, do katerega mora tožena stranka tožnico premestiti, ni določen, poleg tega pa si tožena stranka prizadeva, da bi zanjo našla ustrezno delovno mesto, ni podana protipravnost kot eden izmed elementov odškodninske odgovornosti.
Vprašanje valorizacije zneskov akontacij odškodnine za nepremoženjsko škodo je po stališču sodne prakse vprašanje pravilne uporabe materialnega prava ter je v zvezi s tem sprejeto stališče, da je treba zaradi uporabe enakega kriterija tudi akontacije plačane odškodnine za nepremoženjsko škodo valorizirati.
ZZZDR člen 200, 201, 200, 201. ZTLR člen 12/1, 12/1. SZ člen 9, 111, 117, 9, 111, 117. ZLNDL člen 1, 2, 3, 1, 2, 3. ZEN člen 8/1, 8/1.
privatizacija stanovanjske hiše - prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču - materialnopravno napačna vknjižba
Pri presoji materialnopravne utemeljenosti vknjižbe lastninske pravice po ZLNDL je potrebno preveriti, kdo je v času lastninjenja imel dejansko pravico uporabe na nepremičnini, ki je predmet lastninjenja, in ali morebiti lastninjenje ni bilo izvedeno že po drugih predpisih. ZLNDL se je namreč uporabljal le subsidiarno. V primeru, ko je bila dejanska imetnica pravice uporabe Republika Slovenija in so bila na parceli družbena stanovanja in stanovanjske hiše, je bilo lastninjenje za zgradbo izvedeno že po 111. členu SZ. Če je imetnik stanovanjske pravice po določilih SZ/91 kupil stanovanjsko hišo, je na stanovanju pridobil lastninsko pravico, na funkcionalnem zemljišču pa zgolj pravico uporabe.
Prejšnji lastnik nacionaliziranega nezazidanega gradbenega zemljišča, ki je uveljavljal prednostno pravico uporabe za gradnjo, je to pravico izgubil, če v treh letih od dneva vročitve odločbe Občinskega ljudskega odbora, da mu je bilo zemljišče dano v uporabo, ni zgradil hiše, ki izpolnjuje pogoje, določene z gradbenimi predpisi in urbanističnim načrtom ali odlokom ljudskega odbora.
ZD člen 81, 84, 133/2, 81, 84, 133/2. ZDen člen 81, 81.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji - pravni učinek oporočnih razpolaganj - odpoved dediščini
Stroški, nastali med postopkom v zvezi z zapuščino, so stroški zapuščine in dediči odgovarjajo zanje enako kot za dolgove zapustnika, to je vsak do višine podedovanega premoženja, ne glede na to, ali je delitev zapuščine že izvršena ali ne (142. člen ZD). Pritožnica bo torej upravičena do povračila ustreznega dela stroškov zapuščine od sodedičev, glede na vrednost njihovega podedovanega dela zapuščine. Po ZD pa ni predvideno, da se v zapuščinskem izvrši poplačilo dolgov zapuščine. Pritožnica bo morala zato svoje terjatve do sodedičev, če se bodo izkazale za sporne (in kolikor se bodo izkazale za sporne), uveljavljati v drugem ustreznem postopku.
postopek v sporih majhne vrednosti - izostanek z naroka - sodba na podlagi odpovedi - zahteva, da se opravi narok
Za uporabo 3. odstavka 454. člena ZPP je potrebna izrecna zahteva tožeče stranke, da sodišče opravi narok, in torej ne zadostuje že to, da v tožbi ali pripravljalni vlogi predlaga zaslišanje priče ali stranke.
prisilna sklenitev pogodbe - sodna sklenitev pogodbe - pridobitni način - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe
Tudi če je pogodba sklenjena prisilno (zajeta v sodbi), gre za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice. Ta se na nepremičnini zato pridobi z vpisom v zemljiško knjigo.
odločanje o vpisih v zemljiško knjigo - utemeljenost zahtevka za vpis
Zemljiškoknjižno sodišče pri presoji utemeljenosti zahtevka za vpis ni pristojno za presojanje veljavnosti pravnega posla, ki je podlaga za zemljiškoknjižni vpis (5. odst. 149. člena ZZK-1).
stari ZDR – odškodninska odgovornost delodajalca – razporeditev – nepremoženjska škoda – zastaranje
V nasprotju s pogodbeno kaznijo zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je mogoče odškodnino za nepremoženjsko škodo po splošnih pravilih obligacijskega prava uveljavljati že v postopku, v katerem se ravnanje delodajalca (konkretno sklep o razporeditvi, zaradi katerega naj bi tožnik utrpel nepremoženjsko škodo) presoja oziroma pred končanjem tega postopka v ločenem individualnem delovnem sporu. Zastaranje takšnega odškodninskega zahtevka tudi ne začne teči šele s pravnomočnostjo postopka o zakonitosti ravnanja delodajalca.
ZD člen 133, 133/2, 140, 133, 133/2, 140. ZPP člen 224, 224/1, 224, 224/1.
odpoved dediščini - prirast - javna listina
Odpoved dediščini velja tudi za potomce tistega, ki se je dedovanju odpovedal, če ni izrecno izjavil, da se odpoveduje samo v svojem imenu.
Zapisnik zapuščinske obravnave, ki je javna listina, ne izkazuje, da se je zapustnikov vnuk dedovanju odpovedal le v svojem imenu. Njegova odpoved dediščine velja tudi za njegove morebitne potomce, prosti dedni delež priraste deležu sorodnika iste linije in iste stopnje sorodstva do zapustnika.