Država z otroškim dodatkom kot pravico iz socialnega varstva ne nadomešča dela sredstev, ki ga morajo otrokom nuditi starši, temveč le pomaga materialno šibkejšim staršem pri vzgoji in varstvu otrok s tem, da jim zagotavlja dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje. Zato otroški dodatek na določitev preživnine nima vpliva.
ZOR člen 557, 557. ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
posojilna pogodba - dokazna ocena
Če je sodišče prve stopnje v sodbi zadovoljivo pojasnilo razloge, zaradi katerih je zaključilo, da je tožnica tožencema posodila denar, pa iz obrazložitve sodbe ne izhajajo razlogi, na podlagi katerih bi bilo mogoče prepričljivo zaključiti, da sta toženca prejela od tožnice 30.000 CHF. Tožnica je dokazala, da je od P. G. prejela posojeno 18.000 CHF in da je navedeni znesek posodila tožencema. Prvo sodišče pa se ni opredelilo do navedb tožencev, ki sta zatrjevala, da tožnica ni imela lastnih sredstev, zato tudi ni mogla posoditi denarja v višini 12.000,00 CHF.
URS člen 26, 33. CZ člen 8, 8/1, 8/1-3, 29, 38, 39, 40, 43, 43/1. OZ člen 459, 459/1.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo upravnega organa - odprava odločbe prvostopnega organa - skrbnost dela upravnega organa
Nezakonito ali nepravilno delo upravnega organa ne more izhajati iz napačne uporabe materialnega prava, če je ta izključno rezultat napačnega pravnega pojmovanja.
OZ člen 131, 131/1. ZPIZ-1 člen 94, 101, 101/3, 101/4, 161, 397, 397/3.
odškodninska odgovornost delodajalca – protipravnost – premestitev na drugo ustrezno delovno mesto – nadomestilo za invalidnost – nadomestilo zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu
Vzrok ustavitve izplačila nadomestila zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu je bilo prenehanje veljavnosti določb ZPIZ, ki so to pravico urejale, ter dejstvo, da je bila tožnici skladno z določbami ZPIZ-1 priznana nova pravica do premestitve na drugo delovno mesto. Zato je upravičena do nadomestila za invalidnost, vendar šele od pričetka opravljanja dela na drugem ustreznem delovnem mestu. Ker rok, do katerega mora tožena stranka tožnico premestiti, ni določen, poleg tega pa si tožena stranka prizadeva, da bi zanjo našla ustrezno delovno mesto, ni podana protipravnost kot eden izmed elementov odškodninske odgovornosti.
Vprašanje valorizacije zneskov akontacij odškodnine za nepremoženjsko škodo je po stališču sodne prakse vprašanje pravilne uporabe materialnega prava ter je v zvezi s tem sprejeto stališče, da je treba zaradi uporabe enakega kriterija tudi akontacije plačane odškodnine za nepremoženjsko škodo valorizirati.
ZASP člen 99, 99, 99, 99. OZ člen 634, 634/1, 634/2, 634, 634/1, 634/2, 634, 634/1, 634/2, 634, 634/1, 634/2.
Naročnik mora naročeno in prevzeto avtorsko delo pregledati, takoj ko je to po običajnem teku stvari mogoče, in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti avtorja.
SPZ člen 115, 116, 116/1, 116/1-1, 117, 118. OZ člen 197.
etažna lastnina - razmerja med etažnimi lastniki - pravice in obveznosti na skupnih delih stavbe - izdatek za drugega - neupravičena pridobitev - pravila vračanja
Objekt se je ogreval prek uporabe skupnega sistema centralnega ogrevanja, ki ni omogočal merjenja individualne energetske porabe po posameznih stanovanjih. Ker gre za stroške, ki nastajajo znotraj skupnega dela stavbe, sta jih toženki (etažni lastnici) dolžni kriti sorazmerno s svojim solastniškim deležem, saj pogodba o medsebojnih razmerjih ni bila sklenjena. Posamezni etažni lastnik z enostranskim ravnanjem ne more vplivati na zakonsko (ali pogodbeno) obveznost, ki je torej neodvisna od tega, ali sta ogrevanje dejansko uporabljali ali ne. Ker je te stroške iz lastnih sredstev poravnala tožeča stranka, je njen zahtevek za povračilo utemeljen.
URS člen 125, 125. ZS člen 3/2, 3/2. ZST-1 člen 12, 12/1, 39, 12, 12/1, 39. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju člen 1, 2, 1, 2.
oprostitev plačila sodnih taks - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - exceptio illegalis
Obrazec, ki ga predpisuje Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju, vlagatelju dodatno nalaga, da mora izjavi o premoženjskem stanju (ki mora biti priložena predlogu za oprostitev plačila sodnih taks) obvezno priložiti dokazila o prejetih plačah in drugih prejemkih iz dela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za vsak mesec posebej za vlagatelja in družinske člane.
Takšna ureditev Pravilnika pa ne predstavlja zgolj izvrševanja ZST-1 (kar je lahko naloga pravilnika), saj Pravilnik ne ostaja (kot bi moral) v mejah zakonske ureditve, ampak nedopustno samostojno uvaja novo oz. dodatno obveznost.
Ker je sodnik pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon, določbe Pravilnika, ki slednjemu nasprotuje, ne sme uporabiti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni nezakonita, ker v opisih del za posamezna delovna mesta, na katera je bilo prenesene delo z delokroga delovnega mesta vodje kadrovske službe, na katerem je delal tožnik, niso navedene naloge, ki jih je pred odpovedjo opravljal tožnik. Prav tako ni bistveno, ali je tožena stranka pravno formalno pravilno sprejela akt o sistemizaciji delovnih mest, bistveno je le, da je organizacijsko spremembo dejansko izvedla, tako da je delo, ki ga je prej opravljal tožnik, razdelila med ostale delavce.
ZDR člen 31, 32, 35, 110, 111, 111/1, 111/1-2. ZPol člen 30.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – policist
Za presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bistveno, ali delodajalcu zaradi delavčeve kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja nastane škoda.
Ker se predlog dolžnice za oprostitev plačila sodnih taks nanaša na obveznost plačila sodne takse v postopku, začetem pred 1. 10. 2008, je potrebno skladno z določbo 39. člena ZST-1 uporabiti določbe ZST.
Vloga, kateri niso predložena dokazila za trditve, ni formalno pomanjkljiva vloga.
zamudna sodba - razlogi za pritožbo - zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pritožnika s pritožbenimi trditvami, da bi moral geodet mejo predhodno urediti, ker ni mejnikov, pri čemer smiselno zatrjujeta, da postavljena ograja, katere odstranitev se zahteva, ni na zemljišču tožnika, posegata v dejansko stanje, kot ga je na podlagi tožbenih navedb in dokazov, ki so bili predloženi s strani tožnika, povzelo sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi. Ker s pritožbo zoper zamudno sodbo ni mogoče uveljaviti zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče teh trditev ni moglo upoštevati.
nepremoženjska škoda - poškodba pri delu - padec z lestve - soprispevek oškodovanca - višina odškodnine - Invalidnina - valorizacija - prepoved spremembe sodbe v škodo pritožnika - stroški izvedenin
Toženkin zavarovanec za nastanek škodnega dogodka odgovarja tako objektivno kakor tudi krivdno. V konkurenci s tako odgovornostjo delodajalca se pokaže tožnikova opisana "delna" opustitev skrbi za lastno varnost (zgolj predlog, naj mu kdo lestev drži, ne pa tudi bolj varen predlog, naj se mu da daljša lestev), manjšega pomena in jo je mogoče glede na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi materialnega prava oceniti zgolj kot 10% soprispevek k škodnemu dogodku.
Pri prisoji denarne odškodnine je potrebno upoštevati tudi invalidnino, ki jo tožnik mesečno prejema. Vendar pa je invalidnina le ena od večih okoliščin primera, ki vplivajo na prisojo pravične denarne odškodnine. Glavno vodilo pri oceni invalidnine je korist, ki jo bo oškodovanec od njenega prejemanja imel. Pri oceni, ali in koliko invalidnina vpliva na odmero pravične denarne odškodnine, se poleg individualnih značilnosti oškodovanca, njegove prizadetosti in višine mesečne invalidnine, uporabi pravilo po prostem preudarku, ne pa matematični izračun.
solastnina - pravica zahtevati delitev - način delitve
Res SPZ kot primarni način predvideva razdružitev solastnine s fizično delitvijo, vendar tako, da vsak od solastnikov dobi del prej solastne stvari kot samostojne stvari. Ni pa predvidena možnost, da bi del nepremičnine dobili le nekateri solastniki, drugi udeleženci pa bi na preostali nepremičnini ostali solastniki, njihova skupnost pa bi prenehala s civilno delitvijo. Taka delitev bi bila možna le ob soglasju vseh ali če bi eden od solastnikov prevzel celotno nepremičnino, ostalim pa bi izplačal sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče (5. odst. 70. člena SPZ).
napotitev na pravdo - spor o dejstvih - manj verjetna pravica
Bolj verjetno je, da so denarna sredstva na depozitu od imetnika depozitnega računa kot od osebe, na katero naj se nakažejo sredstva po preteku depozitne dobe.
nepremoženjska škoda – povrnitev bodoče škode – obseg škode – poravnava – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Škoda, ki je tožnici nastala zato, ker operacija ni privedla do pričakovanega izboljšanja stanja, je tista nova škoda, ki je objektivno ni bilo mogoče pričakovati in se zato sklenjena poravnava na to škodo ne nanaša.
Pri verzijskem zahtevku ne velja določba 2. odstavka 408. člena ZPP, ki določa, da v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami sodišče ni vezano na postavljene zahtevke. Spor z verzijskim zahtevekom namreč ne predstavlja takšnega spora. Ne gre za preživninski zahtevek upravičenca do preživnine, ampak za zahtevek tistega, ki je imel izdatke za preživljanje kakšne osebe, do njihovega povračila od tistega, ki je bil osebo dolžan preživljati.
Na podlagi ocene izpovedi tožnice, toženca B. E. in toženca F. E. ter priče B. Z. je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so v spornih grmadi rasli dve slivi, lipa in dren, ki sta jih toženca, skupaj z drugim grmovjem, dne 7.4.2008 posekala. Na podlagi sledov, vidnih na ogledu, je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo, da je bil z grmade odpeljan del materiala (štori s humusom, to je zemlja pomešana s kamenjem). Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da sta toženca storila očitano motitveno ravnanje.
prekluzija navedb in dokazov - restriktivna razlaga - krivda stranke
Prekluzija iz 1. odstavka 286. čl. ZPP nasprotuje težnjam po materialno pravilnem rezultatu sodnega postopka, zaradi česar je pri njeni uporabi treba imeti restriktiven pristop. To pa pomeni krivdo stranke, ki onemogoča kasnejše navajanje dejstev in predlaganje dokazov, ne prestrogo razlagati.