Ker je bil podan razlog za odpoved najemnega razmerja za prvotno toženko že ob vložitvi tožbe, po njeni smrti, tri leta kasneje, za tožečo stranko ni obstajala obveznost sklenitve najemne pogodbe s toženo stranko.
V primerih iz 1. odst. 112. čl. OZ je treba zahtevati razvezo pogodbe in sodišče pogodbo razveže. Pogodba torej v teh primerih ni razvezana po samem zakonu.
Preverjanje, ali javna listina, ki jo predloži nasprotna stranka, vsebuje resnične podatke ali pa je ponarejena, po presoji pritožbenega sodišča presega zahtevano stopnjo skrbnosti pred sklenitvijo pogodbe.
Nova dejstva oziroma novi dokazi pa se lahko samo tedaj uporabijo za obnovo, če so ta dejstva obstajala oziroma če so ti dokazi že obstajali takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze, to je na pritožbeni obravnavi, če je bila razpisana.
postopek v sporih majhne vrednosti - izostanek z naroka - sodba na podlagi odpovedi - zahteva, da se opravi narok
Za uporabo 3. odstavka 454. člena ZPP je potrebna izrecna zahteva tožeče stranke, da sodišče opravi narok, in torej ne zadostuje že to, da v tožbi ali pripravljalni vlogi predlaga zaslišanje priče ali stranke.
Ker je tudi ustno sklenjeni dogovor o višini plače veljaven in ker tožena stranka ni dokazala, da je tožniku tako dogovorjeno plačo plačala, je njegov tožbeni zahtevek za plačilo med prejeto in dogovorjeno plačo utemeljen.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0053668
ZPPSL člen 37, 63, 37, 63. OZ člen 1028, 1031, 1028, 1031.
kreditna pogodba - ugovor zastaranja - poroštvo - regresna pravica
Pri presoji učinkovanja prisilne poravnave so merodajni datumi nastanka obveznosti in ne njihove zapadlosti zato, ker se z dnem začetka postopka prisilne poravnave vse obstoječe terjatve do dolžnika štejejo za dospele (37. člen ZPPSL).
ZPP člen 108, 108. ZST-1 člen 12, 12/2, 12/4, 12, 12/2, 12/4.
oprostitev plačila sodne takse
Če bi sodišče prve stopnje dvomilo o okoliščinah, ki jih je tožnica navedla v prošnji za oprostitev plačila sodnih taks, bi v skladu z določilom 4. odst. 12. čl. ZST-1 lahko samo preverilo navedbe o teh okoliščinah na strani tožnice s pridobitvijo potrebnih podatkov iz uradnih evidenc.
ZIZ člen 64, 64. ZZK-1 člen 86, 88, 124, 132, 148, 170, 170, 86, 88, 124, 132, 148.
zaznamba sklepa o izvršbi - vknjižba hipoteke - načelo formalnosti - pogoji za dovolitev vpisa
V zemljiškoknjižnem postopku se glede na načelo formalnosti ne presoja materialnopravne pravilnosti predhodnih vpisov; v konkretnem primeru na podlagi česa je bil opravljen vpis lastništva pritožnika. Pritožbene navedbe, da predmetne nepremičnine niso last dolžnika, temveč njegova last, za zemljiškoknjižno zadevo niso upoštevne. Lahko pa pritožnik s temi navedbami, če so utemeljene, uspe z ugovorom tretjega v izvršilnem postopku (64. člen ZIZ).
izgubljeni dobiček - presoja višine odškodnine po prostem preudarku
Izvedenec je od ocenjenih prihodkov pravilno odštel tiste stroške, ki jih tožnik zaradi neuporabe poškodovanega 7-tonskega tovornega vozila ni imel, imel pa bi jih, če bi vožnje z njim opravljal. Oškodovanec ima res lahko, glede na okoliščine posamičnega primera, tudi stalne stroške poslovanja, ki niso nič manjši, čeprav določen čas ne posluje, in res je, da se tovrstnih stroškov ne odšteva od izpadlih dohodkov. Vendar tožnik sploh ni opredeljeno navedel, kateri njegovi stroški so takšne narave, zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo izračun izvedenca.
ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/2, 59, 59/2. ZPP člen 8, 243, 251, 253, 254.
izvenzakonska skupnost - skupno premoženje - delež na skupnem premoženju - vlaganja v hišo, ki je bila posebno premoženje enega zakonca - izvedenec - dokazovanje z izvedenci
Za obstoj izvenzakonske skupnosti z enakimi posledicami za partnerja, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, ni nujno, da morata ves čas živeti skupaj na istem naslovu. Če zaradi dela, stanovanjskih razmer ali drugih razlogov sporazumno nista skupaj, njuna skupnost pa ima značilnosti življenjske skupnosti v smislu ekonomske soodvisnosti, čustvene pripadnosti in intimne povezanosti, so pogoji za izenačenost take skupnosti z življenjem v zakonski zvezi izpolnjeni.
prekluzija navedb in dokazov - restriktivna razlaga - krivda stranke
Prekluzija iz 1. odstavka 286. čl. ZPP nasprotuje težnjam po materialno pravilnem rezultatu sodnega postopka, zaradi česar je pri njeni uporabi treba imeti restriktiven pristop. To pa pomeni krivdo stranke, ki onemogoča kasnejše navajanje dejstev in predlaganje dokazov, ne prestrogo razlagati.
ZOR člen 185, 185/1, 185/4. ZGD člen 5, 5/1. ZPP člen 8, 163, 163/2, 224. ZGD-1 člen 7.
samostojni podjetnik - odgovornost za obveznosti - povrnitev gmotne škode - vzpostavitev prejšnjega stanja in denarna odškodnina - prosta presoja dokazov - načelo proste presoje dokazov - pravdni stroški - zahteva za povrnitev stroškov
Določba 1. odstavla 5. člena ZGD predpisuje izključno vezanost premoženja na osebo podjetnika ter tudi enotnost osebnega in podjetniškega premoženja.
Določba člena 185 ZOR primarno predpisuje vzpostavitev prejšnjega stanja, vendar pa sodišče prisodi odškodnino, če jo oškodovanec zahteva, razen če okoliščine primera opravičujejo vzpostavitev prejšnjega stanja (1. in 4. odstavek 185. člena ZOR).
Nezgodno zavarovanje nima odškodninske narave, zato se tudi znesek zavarovalnine ne ravna po nastali škodi (ne predstavlja povrnitve škode), ampak se ravna po zavarovalnini, ki je določena v pogodbi.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da tožnik zaradi škodnega dogodka nima težav z vidom, zato je bil utemeljeno zavrnjen tožbeni zahtevek iz naslova odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Iz izvedeniškega mnenja tudi izhaja, da so bile tožnikove življenjske aktivnosti začasno bistveno zmanjšane le v času hospitalizacije, pozneje pa takšnih ovir več ni bilo, zato tudi ni bilo podlage za priznanje odškodnine za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti. Vse nevšečnosti, ki jih je imel tožnik, je prvo sodišče pravilno upoštevalo v okviru priznane odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti tekom zdravljenja.
nepremoženjska škoda – povrnitev bodoče škode – obseg škode – poravnava – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Škoda, ki je tožnici nastala zato, ker operacija ni privedla do pričakovanega izboljšanja stanja, je tista nova škoda, ki je objektivno ni bilo mogoče pričakovati in se zato sklenjena poravnava na to škodo ne nanaša.
ZTLR člen 38, 38/2, 39, 39/5, 39/7. ZOR člen 122, 132, 132/3, 132/4.
uporaba tuje stvari - uporabnina - razdrtje pogodbe - učinki razdrte pogodbe - vrnitev danega - pravila vračanja - sočasnost izpolnitve - zamudne obresti od glavnice, ki se vrača - dobroverni posestnik - nedobroverni posestnik - potrebni in koristni stroški - pobotni ugovor
V primeru razdrtja pogodbe se glede plačila uporabnine na stvareh, ki se vračajo, uporablja 2. odstavek 38. člena ZTLR, glede na to, da je predmet vrnitve stvar in da je pomembna tudi dobrovernost posesti te stvari in ne določba 4. odstavka 132. člena ZOR.
V primeru vzajemnega vračanja stvari, ki so bile izročene na podlagi razdrte pogodbe, se kot specialni predpis uporablja določba 3. odstavka 132. člena ZOR in posledično 122. člen ZOR.
ZZZDR člen 200, 201, 200, 201. ZTLR člen 12/1, 12/1. SZ člen 9, 111, 117, 9, 111, 117. ZLNDL člen 1, 2, 3, 1, 2, 3. ZEN člen 8/1, 8/1.
privatizacija stanovanjske hiše - prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču - materialnopravno napačna vknjižba
Pri presoji materialnopravne utemeljenosti vknjižbe lastninske pravice po ZLNDL je potrebno preveriti, kdo je v času lastninjenja imel dejansko pravico uporabe na nepremičnini, ki je predmet lastninjenja, in ali morebiti lastninjenje ni bilo izvedeno že po drugih predpisih. ZLNDL se je namreč uporabljal le subsidiarno. V primeru, ko je bila dejanska imetnica pravice uporabe Republika Slovenija in so bila na parceli družbena stanovanja in stanovanjske hiše, je bilo lastninjenje za zgradbo izvedeno že po 111. členu SZ. Če je imetnik stanovanjske pravice po določilih SZ/91 kupil stanovanjsko hišo, je na stanovanju pridobil lastninsko pravico, na funkcionalnem zemljišču pa zgolj pravico uporabe.
Prejšnji lastnik nacionaliziranega nezazidanega gradbenega zemljišča, ki je uveljavljal prednostno pravico uporabe za gradnjo, je to pravico izgubil, če v treh letih od dneva vročitve odločbe Občinskega ljudskega odbora, da mu je bilo zemljišče dano v uporabo, ni zgradil hiše, ki izpolnjuje pogoje, določene z gradbenimi predpisi in urbanističnim načrtom ali odlokom ljudskega odbora.
zamudna sodba - razlogi za pritožbo - zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pritožnika s pritožbenimi trditvami, da bi moral geodet mejo predhodno urediti, ker ni mejnikov, pri čemer smiselno zatrjujeta, da postavljena ograja, katere odstranitev se zahteva, ni na zemljišču tožnika, posegata v dejansko stanje, kot ga je na podlagi tožbenih navedb in dokazov, ki so bili predloženi s strani tožnika, povzelo sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi. Ker s pritožbo zoper zamudno sodbo ni mogoče uveljaviti zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče teh trditev ni moglo upoštevati.