denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da tožnik zaradi škodnega dogodka nima težav z vidom, zato je bil utemeljeno zavrnjen tožbeni zahtevek iz naslova odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Iz izvedeniškega mnenja tudi izhaja, da so bile tožnikove življenjske aktivnosti začasno bistveno zmanjšane le v času hospitalizacije, pozneje pa takšnih ovir več ni bilo, zato tudi ni bilo podlage za priznanje odškodnine za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti. Vse nevšečnosti, ki jih je imel tožnik, je prvo sodišče pravilno upoštevalo v okviru priznane odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti tekom zdravljenja.
ZTLR člen 38, 38/2, 39, 39/5, 39/7. ZOR člen 122, 132, 132/3, 132/4.
uporaba tuje stvari - uporabnina - razdrtje pogodbe - učinki razdrte pogodbe - vrnitev danega - pravila vračanja - sočasnost izpolnitve - zamudne obresti od glavnice, ki se vrača - dobroverni posestnik - nedobroverni posestnik - potrebni in koristni stroški - pobotni ugovor
V primeru razdrtja pogodbe se glede plačila uporabnine na stvareh, ki se vračajo, uporablja 2. odstavek 38. člena ZTLR, glede na to, da je predmet vrnitve stvar in da je pomembna tudi dobrovernost posesti te stvari in ne določba 4. odstavka 132. člena ZOR.
V primeru vzajemnega vračanja stvari, ki so bile izročene na podlagi razdrte pogodbe, se kot specialni predpis uporablja določba 3. odstavka 132. člena ZOR in posledično 122. člen ZOR.
Nova dejstva oziroma novi dokazi pa se lahko samo tedaj uporabijo za obnovo, če so ta dejstva obstajala oziroma če so ti dokazi že obstajali takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze, to je na pritožbeni obravnavi, če je bila razpisana.
S samo opravo praktičnega dela izpita za vožnjo vozil B kategorije voznik še ne pridobi vozniškega dovoljenja, temveč ga pridobi z dnem izdaje ustrezne listine. Ker je, ne glede na to, kdaj je storilka dejansko prvič opravila vozniški izpit za B kategorijo, povsem jasno, da je storilka vozniško dovoljenje prvič pridobila šele 12.12.2006, so pravilni tudi zaključki prvostopenjskega sodišča, da je bila v skladu s 66. tč. I. odst. 23. čl. ZVCP-1 voznica začetnica do 12.12.2008.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagateljev, ker nista predložila listine o prenehanju Prosvetnega društva C. J. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Za izkaz pravnega nasledstva Občine R. morata predlagatelja izkazati, da je Prosvetno društvo C. J. prenehalo obstajati. To predlagatelja lahko dokažeta le z listino o prenehanju društva (v konkretnem primeru z odločbo pristojnega organa, izdano na podlagi 42. člena ZDru). Zgolj navedba, da je društvo prenehalo obstajati in da je premoženje na podlagi zakona prešlo na Občino R., ne zadošča, da bi se predlagani vpis v zemljiški knjigi izvršil.
skupno premoženje zakoncev - razpolaganje zakoncev s skupnim premoženjem – obličnost
Za sporazumno razpolaganje zakoncev s skupnim premoženjem se ne zahteva nobena obličnost. Za dogovor med zakoncema po 2. odstavku 52. člena ZZZDR, da bo eden od njiju razpolagal s skupnim premoženjem ali njegovim delom, zadošča neoblično strinjanje drugega zakonca.
Sodna praksa je zavzela stališče in zato ni dvoma, da mokra tla predstavljajo nevarno stvar (zlasti če so tla mokra, kjer se tega ne pričakuje) in torej gre za objektivno odškodninsko odgovornost. V tem primeru pa je situacija drugačna.
nepremoženjska škoda - poškodba pri delu - padec z lestve - soprispevek oškodovanca - višina odškodnine - Invalidnina - valorizacija - prepoved spremembe sodbe v škodo pritožnika - stroški izvedenin
Toženkin zavarovanec za nastanek škodnega dogodka odgovarja tako objektivno kakor tudi krivdno. V konkurenci s tako odgovornostjo delodajalca se pokaže tožnikova opisana "delna" opustitev skrbi za lastno varnost (zgolj predlog, naj mu kdo lestev drži, ne pa tudi bolj varen predlog, naj se mu da daljša lestev), manjšega pomena in jo je mogoče glede na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi materialnega prava oceniti zgolj kot 10% soprispevek k škodnemu dogodku.
Pri prisoji denarne odškodnine je potrebno upoštevati tudi invalidnino, ki jo tožnik mesečno prejema. Vendar pa je invalidnina le ena od večih okoliščin primera, ki vplivajo na prisojo pravične denarne odškodnine. Glavno vodilo pri oceni invalidnine je korist, ki jo bo oškodovanec od njenega prejemanja imel. Pri oceni, ali in koliko invalidnina vpliva na odmero pravične denarne odškodnine, se poleg individualnih značilnosti oškodovanca, njegove prizadetosti in višine mesečne invalidnine, uporabi pravilo po prostem preudarku, ne pa matematični izračun.
Osebna vročitev se opravi tako, da naslovnik pisno potrdi njen prejem, če tega ne stori, se vročitev šteje za opravljeno v roku 15 dni po prejemu obvestila, v katerem mora biti naslovnik obveščen o kraju in času, kjer lahko pisanje dvigne in opozorjen na posledice, če tega ne stori (3. in 4. odst. 142. člena ZPP). Ker je bila poštna pošiljka s sodbo vložena v poštni predal toženčevega pooblaščenca, ne da bi bil le-ta pozvan, da jo osebno prevzame, in brez pouka o posledicah, je bila vročitev opravljena takrat, ko je odvetnik pošiljko sprejel.
URS člen 5, 8, 14, 23, 25, 26, 8, 14, 23, 25, 26, 5. OZ člen 179, 179. EKČP člen 6, 6/1, 13, 41.
pravna praznina - duševne bolečine zaradi sojenja v nerazumnem roku - neposredna uporaba določb ustave rs - neposredna uporaba mednarodne pogodbe - objektivna odgovornost države - uporaba pravne analogije - kršitev temeljnih pravic - sojenje v nerazumnem roku
Po analogiji ni mogoče uporabiti določb zakona, ki ob nastanku spornega razmerja še ni veljal.
Če zaskrbljenost pri tožniku ni bila niti tolikšna, da bi se o postopku ustrezno informiral, v nobenem primeru ni mogoče govoriti o tem, da je tožnik trpel takšne duševne bolečine, ki bi narekovale prisojo odškodnine.
solastnina - pravica zahtevati delitev - način delitve
Res SPZ kot primarni način predvideva razdružitev solastnine s fizično delitvijo, vendar tako, da vsak od solastnikov dobi del prej solastne stvari kot samostojne stvari. Ni pa predvidena možnost, da bi del nepremičnine dobili le nekateri solastniki, drugi udeleženci pa bi na preostali nepremičnini ostali solastniki, njihova skupnost pa bi prenehala s civilno delitvijo. Taka delitev bi bila možna le ob soglasju vseh ali če bi eden od solastnikov prevzel celotno nepremičnino, ostalim pa bi izplačal sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče (5. odst. 70. člena SPZ).
izgubljeni dobiček - presoja višine odškodnine po prostem preudarku
Izvedenec je od ocenjenih prihodkov pravilno odštel tiste stroške, ki jih tožnik zaradi neuporabe poškodovanega 7-tonskega tovornega vozila ni imel, imel pa bi jih, če bi vožnje z njim opravljal. Oškodovanec ima res lahko, glede na okoliščine posamičnega primera, tudi stalne stroške poslovanja, ki niso nič manjši, čeprav določen čas ne posluje, in res je, da se tovrstnih stroškov ne odšteva od izpadlih dohodkov. Vendar tožnik sploh ni opredeljeno navedel, kateri njegovi stroški so takšne narave, zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo izračun izvedenca.
zamudna sodba - razlogi za pritožbo - zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pritožnika s pritožbenimi trditvami, da bi moral geodet mejo predhodno urediti, ker ni mejnikov, pri čemer smiselno zatrjujeta, da postavljena ograja, katere odstranitev se zahteva, ni na zemljišču tožnika, posegata v dejansko stanje, kot ga je na podlagi tožbenih navedb in dokazov, ki so bili predloženi s strani tožnika, povzelo sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi. Ker s pritožbo zoper zamudno sodbo ni mogoče uveljaviti zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče teh trditev ni moglo upoštevati.
Pri odločanju o dolžnosti plačila pravdnih stroškov v primeru umika se mora sodišče ukvarjati z vprašanjem, ali je umik posledica izpolnitve zahtevka. Okoliščina, da naj bi bila tožba potrebna, za odločitev o pravdnih stroških v tem primeru ni odločilnega pomena.
plačilo uporabnine - nemožnost uporabe nepremičnine v sorazmerju s solastniškim deležem - omejevanje solastninske pravice - korist zaradi uporabe solastninskega deleža solastnika
Tožnik ni imel možnosti uporabljati nepremičnino v sorazmerju s svojim solastninskim deležem, toženec pa je z izključno uporabo nepremičnine in s tem, ko tožniku ni izročil ključev počitniške hiše, neutemeljeno omejeval solastninsko pravico tožnika. Toženec je imel korist zaradi brezplačne uporabe tožnikovega solastninskega deleža, tožnik pa je bil prikrajšan, saj svojega solastnega deleža na nepremičnini ni mogel uporabljati, zato je utemeljen zahtevek na plačilo uporabnine. Morebitni potrebni in koristni stroški na nepremičnini so lahko predmet samostojnega povračilnega zahtevka toženca, ki zapade ob vrnitvi stvari oziroma ob zahtevku za vrnitev stvari.
ZPP člen 108, 108. ZST-1 člen 12, 12/2, 12/4, 12, 12/2, 12/4.
oprostitev plačila sodne takse
Če bi sodišče prve stopnje dvomilo o okoliščinah, ki jih je tožnica navedla v prošnji za oprostitev plačila sodnih taks, bi v skladu z določilom 4. odst. 12. čl. ZST-1 lahko samo preverilo navedbe o teh okoliščinah na strani tožnice s pridobitvijo potrebnih podatkov iz uradnih evidenc.
postopek v sporih majhne vrednosti - izostanek z naroka - sodba na podlagi odpovedi - zahteva, da se opravi narok
Za uporabo 3. odstavka 454. člena ZPP je potrebna izrecna zahteva tožeče stranke, da sodišče opravi narok, in torej ne zadostuje že to, da v tožbi ali pripravljalni vlogi predlaga zaslišanje priče ali stranke.
Tožeča stranka je v odgovoru na ugovor dolžnika navedla dejstva in predložila dokaze, ki zadoščajo za popolnost tožbe, saj omogočajo individualizacijo zahtevka in njegovo ločitev od morebitnih drugih zahtevkov.