vložitev tožbe po odvetniku - predložitev pooblastila - vloga odvetnika brez pooblastila - nepopolna vloga - zavrženje tožbe
Vloga odvetnika, ki ji manjka pooblastilo, je nedvomno vloga odvetnika (v imenu stranke) in ne stranke same. Če vlogi, ki jo je vložil odvetnik, ki je sam sebe označil kot pooblaščenca stranke, nekaj manjka, je to vloga bodisi brez pooblastila bodisi nepopolna vloga odvetnika (ne pa stranke). Tudi ob razlagi, da gre za nepopolno vlogo odvetnika, bi bilo treba takšno vlogo v skladu z 2. odstavkom 108. člena ZPP zavreči.
Če stranka ne zmore plačila predujma za izvedenca, mora pravočasno uveljavljati oprostitev plačila tega stroška; v pritožbi se na to okoliščino ne more več sklicevati.
ZZZDR člen 103, 106, 129. ZPP člen 254, 254/2, 254/3.
dodelitev otroka v vzgojo in varstvo - določitev stikov - določitev preživnine - izvedba dokaza z izvedencem
Razhajanja med tožnikovim subjektivnim pogledom na vprašanje otrokove največje koristi in skladnimi ugotovitvami dveh izvedencev po skrbno opravljenem izvedenskem delu ne more biti razlog, ki bi opravičeval ponavljanje dokazovanja s tretjim izvedencem.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - negmotna škoda - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - huda oblika skaženosti - soprispevek k nastanku škodnega dogodka
Sodišče prve stopnje je prenizko vrednotilo tudi ugotovitve izvedenca glede duševnih bolečin zaradi skaženosti, ko je za to obliko škode prisodilo odškodnino v višini 1.500,00 EUR. Iz mnenja izvedenca namreč izhaja, da je bil tožeči stranki med zdravljenjem odstranjen popek, da ima veliko, večkrat ponavljano postoperativno kožno brazgotino, ki sega čez ves sprednji del trebuha in je tako groba in široka, da jo nikakor ni moč zakriti. Vse to brez dvoma za tožnico predstavlja hudo obliko skaženosti. Zato je pritožbeno sodišče ocenilo, da je pravična in primerna odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti v višini 2.800,00 EUR in je prisojeno odškodnino iz tega naslova zvišalo za 1.300,00 EUR.
Sodišče pravilno uporabi materialno pravo (Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest), le to pa nalaga, da se nujno potrebna dela izvajajo v skladu z roki, določenimi v izvedbenem programu vzdrževanja. V omenjenem izvedbenem programu je določena njegova dolžnost, da skrbi za poledenelo cestišče, in glede na ugotovljeno dejansko stanje (da cesta ni bila poledenela, je pa zaradi zime in noči grozila nevarnost, da bi se lahko pojavila poledica), je zavarovanec prvotožene stranke z zadostno skrbnostjo nadziral cesto in kasneje tudi posipal.
ZDen člen 16, 16/4, 88, 16, 16/4, 88. Zakon o Skladu Republike Slovenije za razvoj člen 2, 2.
ničnost razpolaganj - premoženje mešanih podjetij - brezplačni prenos družbenega kapitala v sklad v času veljavnosti zden - lastninjenje podjetja z oblikovanjem mešane lastnine.
Tudi akt lastninskega preoblikovanja podjetij lahko predstavlja akt, ki pomeni razpolaganje v nasprotju z 88. členom ZDen, če se s tem poslabša položaj denacionalizacijskega upravičenca.
Država z otroškim dodatkom kot pravico iz socialnega varstva ne nadomešča dela sredstev, ki ga morajo otrokom nuditi starši, temveč le pomaga materialno šibkejšim staršem pri vzgoji in varstvu otrok s tem, da jim zagotavlja dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje. Zato otroški dodatek na določitev preživnine nima vpliva.
ZD člen 133, 133/2, 140, 133, 133/2, 140. ZPP člen 224, 224/1, 224, 224/1.
odpoved dediščini - prirast - javna listina
Odpoved dediščini velja tudi za potomce tistega, ki se je dedovanju odpovedal, če ni izrecno izjavil, da se odpoveduje samo v svojem imenu.
Zapisnik zapuščinske obravnave, ki je javna listina, ne izkazuje, da se je zapustnikov vnuk dedovanju odpovedal le v svojem imenu. Njegova odpoved dediščine velja tudi za njegove morebitne potomce, prosti dedni delež priraste deležu sorodnika iste linije in iste stopnje sorodstva do zapustnika.
Tožeča stranka je v odgovoru na ugovor dolžnika navedla dejstva in predložila dokaze, ki zadoščajo za popolnost tožbe, saj omogočajo individualizacijo zahtevka in njegovo ločitev od morebitnih drugih zahtevkov.
nepremoženjska škoda - poškodba pri delu - padec z lestve - soprispevek oškodovanca - višina odškodnine - Invalidnina - valorizacija - prepoved spremembe sodbe v škodo pritožnika - stroški izvedenin
Toženkin zavarovanec za nastanek škodnega dogodka odgovarja tako objektivno kakor tudi krivdno. V konkurenci s tako odgovornostjo delodajalca se pokaže tožnikova opisana "delna" opustitev skrbi za lastno varnost (zgolj predlog, naj mu kdo lestev drži, ne pa tudi bolj varen predlog, naj se mu da daljša lestev), manjšega pomena in jo je mogoče glede na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi materialnega prava oceniti zgolj kot 10% soprispevek k škodnemu dogodku.
Pri prisoji denarne odškodnine je potrebno upoštevati tudi invalidnino, ki jo tožnik mesečno prejema. Vendar pa je invalidnina le ena od večih okoliščin primera, ki vplivajo na prisojo pravične denarne odškodnine. Glavno vodilo pri oceni invalidnine je korist, ki jo bo oškodovanec od njenega prejemanja imel. Pri oceni, ali in koliko invalidnina vpliva na odmero pravične denarne odškodnine, se poleg individualnih značilnosti oškodovanca, njegove prizadetosti in višine mesečne invalidnine, uporabi pravilo po prostem preudarku, ne pa matematični izračun.
solastnina - pravica zahtevati delitev - način delitve
Res SPZ kot primarni način predvideva razdružitev solastnine s fizično delitvijo, vendar tako, da vsak od solastnikov dobi del prej solastne stvari kot samostojne stvari. Ni pa predvidena možnost, da bi del nepremičnine dobili le nekateri solastniki, drugi udeleženci pa bi na preostali nepremičnini ostali solastniki, njihova skupnost pa bi prenehala s civilno delitvijo. Taka delitev bi bila možna le ob soglasju vseh ali če bi eden od solastnikov prevzel celotno nepremičnino, ostalim pa bi izplačal sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče (5. odst. 70. člena SPZ).
Pri odločanju o dolžnosti plačila pravdnih stroškov v primeru umika se mora sodišče ukvarjati z vprašanjem, ali je umik posledica izpolnitve zahtevka. Okoliščina, da naj bi bila tožba potrebna, za odločitev o pravdnih stroških v tem primeru ni odločilnega pomena.
plačilo uporabnine - nemožnost uporabe nepremičnine v sorazmerju s solastniškim deležem - omejevanje solastninske pravice - korist zaradi uporabe solastninskega deleža solastnika
Tožnik ni imel možnosti uporabljati nepremičnino v sorazmerju s svojim solastninskim deležem, toženec pa je z izključno uporabo nepremičnine in s tem, ko tožniku ni izročil ključev počitniške hiše, neutemeljeno omejeval solastninsko pravico tožnika. Toženec je imel korist zaradi brezplačne uporabe tožnikovega solastninskega deleža, tožnik pa je bil prikrajšan, saj svojega solastnega deleža na nepremičnini ni mogel uporabljati, zato je utemeljen zahtevek na plačilo uporabnine. Morebitni potrebni in koristni stroški na nepremičnini so lahko predmet samostojnega povračilnega zahtevka toženca, ki zapade ob vrnitvi stvari oziroma ob zahtevku za vrnitev stvari.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odškodnina - prometna nesreča - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti od prisojene odškodnine za materialno škodo
Določba 376. člena OZ je prenehala veljati 21.5.2007 in je to imelo za posledico, da so se prenehale obrestovati tiste glavnice, pri katerih je bila višina zapadlih in neplačanih obrestih izenačena z višino obrestovane glavnice do prenehanja veljavnosti prej citirane določbe, medtem ko po prenehanju njene veljavnosti na tek zamudnih obresti ni imela več vpliva.
izdelava računalniškega programa v času podiplomskega študija– izvorna koda programa – pridobitev materialnih avtorskih pravic
Toženčevega udejstvovanja v okviru podiplomskega študija v centru, ki je v lasti tožeče stranke, ni mogoče obravnavati kot razmerje med delodajalcem in delojemalcem.
Dejstvo, da je toženec, ki je bil štipendist Slovenske znanstvene fundacije, sporni računalniški program (tožeča stranka zahteva izročitev izvorne kode programa) izdelal v času podiplomskega študija delno tudi na opremi in v prostorih tožeče stranke, pri čemer pa sporni računalniški program ni bil del magistrske naloge, ne nudi podlage za zaključek, da je tožeča stranka na njem pridobila materialne avtorske pravice.
izvršba na podlagi verodostojne listine - pogodba o finančnem leasingu - dokazno breme glede podlage in višine obveznosti
Med pravdnimi strankami je nastalo in obstajalo pravno razmerje glede osebnega avtomobila, ki je predmet verodostojne listine, na kateri je temeljil izdani sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in ki ga je pravna prednica tožnice pridobila na podlagi pogodbe o finančnem leasingu, toženka je dokazala tako izročitev svojega avtomobila, kot tudi plačilo zneska 2.038.605,00 SIT ter tudi obstoj ustnega dogovora o sponzoriranju H... s strani pravne prednice tožnice, povezanega s predmetnim avtomobilom, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da bi tožnica morala kljub računu kot verodostojni listini (ki sicer dokazuje višino in podlago terjatve) izkazati podlago in višino obveznosti, pravilen.
S pravnomočno sodbo naložena izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila bi na podlagi 5. točke 1. odst. 40. člena ZZK-1 zadoščala za vpis v zemljiško knjigo, če ne bi bila nepremičnina, ki je predmet prodajne pogodbe, ki jo nadomešča pravnomočna sodba, kmetijsko zemljišče.
Pravnomočna sodba ne more nadomeščati odobritve pravnega posla, ki je v pristojnosti upravnega organa in ki glede na določbo 2. odst. 38. člena ZZK-1 predstavlja listino, ki mora biti predložena zemljiškoknjižnemu dovolilu.