nepremoženjska škoda - poškodba pri delu - padec z lestve - soprispevek oškodovanca - višina odškodnine - Invalidnina - valorizacija - prepoved spremembe sodbe v škodo pritožnika - stroški izvedenin
Toženkin zavarovanec za nastanek škodnega dogodka odgovarja tako objektivno kakor tudi krivdno. V konkurenci s tako odgovornostjo delodajalca se pokaže tožnikova opisana "delna" opustitev skrbi za lastno varnost (zgolj predlog, naj mu kdo lestev drži, ne pa tudi bolj varen predlog, naj se mu da daljša lestev), manjšega pomena in jo je mogoče glede na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi materialnega prava oceniti zgolj kot 10% soprispevek k škodnemu dogodku.
Pri prisoji denarne odškodnine je potrebno upoštevati tudi invalidnino, ki jo tožnik mesečno prejema. Vendar pa je invalidnina le ena od večih okoliščin primera, ki vplivajo na prisojo pravične denarne odškodnine. Glavno vodilo pri oceni invalidnine je korist, ki jo bo oškodovanec od njenega prejemanja imel. Pri oceni, ali in koliko invalidnina vpliva na odmero pravične denarne odškodnine, se poleg individualnih značilnosti oškodovanca, njegove prizadetosti in višine mesečne invalidnine, uporabi pravilo po prostem preudarku, ne pa matematični izračun.
solastnina - pravica zahtevati delitev - način delitve
Res SPZ kot primarni način predvideva razdružitev solastnine s fizično delitvijo, vendar tako, da vsak od solastnikov dobi del prej solastne stvari kot samostojne stvari. Ni pa predvidena možnost, da bi del nepremičnine dobili le nekateri solastniki, drugi udeleženci pa bi na preostali nepremičnini ostali solastniki, njihova skupnost pa bi prenehala s civilno delitvijo. Taka delitev bi bila možna le ob soglasju vseh ali če bi eden od solastnikov prevzel celotno nepremičnino, ostalim pa bi izplačal sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče (5. odst. 70. člena SPZ).
V primerih iz 1. odst. 112. čl. OZ je treba zahtevati razvezo pogodbe in sodišče pogodbo razveže. Pogodba torej v teh primerih ni razvezana po samem zakonu.
Preverjanje, ali javna listina, ki jo predloži nasprotna stranka, vsebuje resnične podatke ali pa je ponarejena, po presoji pritožbenega sodišča presega zahtevano stopnjo skrbnosti pred sklenitvijo pogodbe.
ZOR člen 154, 154/1, 155, 200, 200, 154, 154/1, 155.
pretep - podplutba očesa - razžalitev dobrega imena in časti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - presoja višine odškodnine po prostem preudarku
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Pritožba mora vsebovati tudi podpis pritožnika, sicer gre za nepopolno pritožbo. Ni dovolj, da odvetnik na listino da zgolj svoj žig, nanjo se mora tudi podpisati.
Ker je bil podan razlog za odpoved najemnega razmerja za prvotno toženko že ob vložitvi tožbe, po njeni smrti, tri leta kasneje, za tožečo stranko ni obstajala obveznost sklenitve najemne pogodbe s toženo stranko.
ZASP člen 99, 99, 99, 99. OZ člen 634, 634/1, 634/2, 634, 634/1, 634/2, 634, 634/1, 634/2, 634, 634/1, 634/2.
Naročnik mora naročeno in prevzeto avtorsko delo pregledati, takoj ko je to po običajnem teku stvari mogoče, in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti avtorja.
zavrženje tožbe – rok za vložitev tožbe – pristojnost sodišča
Pri odstopu zadeve pristojnemu sodišču ostanejo v veljavi procesna dejanja, opravljena pred nepristojnim sodiščem, v veljavi pa ostanejo tudi vsi materialnopravni in procesno pravni učinki vložene tožbe. Tožnik tako ni zamudil roka za vložitev tožbe za razveljavitev sklepa o izbiri direktorja po 36. čl. ZZ, saj je tožba pravočasno prispela na nepristojno sodišče in bila kasneje s sklepom odstopljena pristojnemu sodišču.
originarna pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - društvo
Že v času obstoja dveh "stvarnopravnih" režimov (pravnega režima družbene lastnine in pravnega režima (osebne) lastnine), so civilnopravne osebe, torej tudi društva, lahko imele na zemljiščih in stavbah lastninsko pravico. Društvo je zato lastninsko pravico na nepremičnini lahko pridobilo (tudi) na originaren način - s priposestvovanjem.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0003927
ZOR člen 372, 372/2, 380, 380/6, 897, 898, 939, 998. OZ člen 376. ZPP člen 285.
pogodba o zavarovanju potrošniških kreditov – izplačilo odškodnine – subrogacija – zastaralni roki – poroštvena izjava – solidarno poroštvo – zastaranje zamudnih obresti – pobotni ugovor – materialno procesno vodstvo
1. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo pravila o zastaranju obresti. Ugotovilo je, da so obresti za čas od 22.5.2000 do 13.8.2000 (izvršilni predlog je bil vložen 14.8.2000) zastarale, česar pri izračunu višine obveznosti tožene stranke ni upoštevalo. Po določbi 376. člena OZ obresti nehajo teči, kadar višina zapadlih in neplačanih obresti doseže glavnico in ni pomembno, ali je del teh obresti že zastaral. Zastaranje namreč ne pomeni, da terjatve ni več, ampak le, da je terjatev neiztožljiva.
2. Materialno procesno vodstvo sodišča se je izčrpalo z opozorilom, da za pobotni ugovor toženec ni podal niti ustreznih dejanskih navedb niti dokaznih predlogov. Toženec je ves čas imel pomoč odvetnika, zato za dosego standarda ustrezne skrbnosti sodišča zadošča skopo opozorilo na pomanjkljivosti, brez podrobnejše utemeljitve. Nadaljnji oziroma vsebinsko bolj poglobljeni napotki bi že posegali v položaj nasprotne stranke v postopku.
pozneje najdeno premoženje - odpoved neuvedenemu dedovanju kot tvegani pravni posel
Odpoved neuvedenemu dedovanju ne more biti delna - kar pomeni, da se ne more nanašati le na tisto premoženje, ki ga ima zapustnik v času odpovedi. Tisti, ki se odpoveduje neuvedenemu dedovanju, se zato mora zavedati, da se premoženje zapustnika ob nastopu učinkov odpovedi lahko poveča, ali zmanjša. To je namreč bistvo tveganih pravnih poslov, med katere sodi tudi odpoved neuvedenemu dedovanju, ki je pogodba dednopravnega značaja. Glede na to, da v skladu s petim odstavkom 137. člena ZD taka odpoved velja tudi za potomce tistega, ki se je dedovanju odpovedal, in glede na to, da ni izkazano, da bi bilo s sporazumom o odpovedi ali poznejšim sporazumom določeno kaj drugega, odpoved v predmetnem primeru velja tudi za pritožnika.
učinek pravnomočnega sklepa o dedovanju – izločitev iz zapuščine v korist potomca – odpoved dediščini – odstop dednega deleža – veljavnost dednega dogovora
S sklepom o dedovanju sodišče reši vprašanje kdo je dedič za vse zapustnikovo premoženje in po 220. čl. ZD pravnomočen sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v postopku in to glede pravice do dedovanja in do volila. Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zato udeleženci lahko vlagajo le tožbe, s katerimi uveljavljajo lastninsko pravico na kakem drugem pravnem temelju, ne pa na dednopravnem. Zapustnikov potomec ima pravico, da iz zapuščine izloči del, ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja (32. člen ZD). Gre torej za zahtevek, ki ima tudi dednopravne elemente, tak zahtevek lahko dediči uveljavljajo do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka, torej tudi v pritožbi.
Tožena stranka ni dokazala, da bi sklenitelj zavarovanja prejel zavarovalne pogoje ZAO+51a/04, ki izključujejo kritje za škodo v zvezi z nategom vratnih mišic. V taki situaciji je stališče sodišča prve stopnje, da bi to pomenilo, da ni bila sklenjena veljavna zavarovalna pogodba, napačno. Ker je po določbi 925. člena OZ zavarovalna pogodba sklenjena, ko pogodbenika podpišeta zavarovalno polico ali potrdilo o kritju, ni dvoma, da je bila pogodba veljavno sklenjena. Neskrbnost tožene stranke, ki sklenitelju ni predložila ustreznih splošnih pogojev, oziroma na polici ni zapisala, kateri konkretni pogoji veljajo, ne more biti v škodo tožeči stranki.
sodna ureditev meje - močnejša pravica - zadnja mirna posest - izmeritveni podatki
Sklepa brez izmeritvenih podatkov ni mogoče evidentirati v katastru (tretji odstavek 138. člena ZNP). Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da skici zamejničenja z izmeritvenimi podatki ustreza elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru po 8. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN).
ZZK (95) člen 9. Pravna pravila Zakona o zemljiških knjigah paragraf 2, 26, 27, 39. ZD člen 117.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – pogodba o dosmrtnem preživljanju - določna označba nepremičnine
Da se nepremičnine v zemljiško knjigo vpisujejo s parcelno številko ali drugim identifikacijskim znakom je uvedel šele Zakon o zemljiški knjigi (ZZK), ki je stopil v veljavo 16. julija 1995, torej po sklenitvi in overitvi navedene pogodbe. Pred ZZK iz leta 1995 je tudi sodna praksa štela, da so nepremičnine v pogodbi dovolj določno označene že z navedbo zemljiškoknjižnega vložka ter so sodišča tudi sama izdajala odločbe, ki so se nanašala na nepremičnine le z označbo zemljiškoknjižnega vložka (npr. sklepi o dedovanju, primerjaj Cp 843/2007, z dne 7.11.2007).
kazensko dejanje kršitve enakopravnosti – opis kaznivega dejanja - pravica do zbiranja in združevanja – istospolna usmerjenost
Izvršitveno dejanje po 1. odst. 141. člena KZ se pojavi v treh oblikah. Storilec lahko drugega prikrajša za svoboščino ali pravico, mu jo omeji ali da kakšno posebno pravico ali ugodnost. Drugi osebi mora biti tedaj ena od pravic ali svoboščin povsem odvzeta, tako da je v neenakopravnem položaju proti drugim oziroma se mu lahko omeji, kar pomeni, da dobi le del pravice, do katerih je upravičen, ne pa vseh. Posebna pravica ali ugodnost je tista, do katere nekdo ni upravičen.
napoteni delavec – delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku – pasivna legitimacija
Tožbeni zahtevek za ugotovitev transformacije delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas zaradi izostanka pasivne legitimacije ni utemeljen – tožnica je bila le napotena na delo k toženi stranki kot uporabniku storitev na podlagi pogodbe o poslovnem sodelovanju med družbo A. d.o.o., na podlagi katere ji je le-ta zagotavljala delo delavcev. Tožnica pri toženi stranki ni v delovnem razmerju, saj je bila v delovnem razmerju z družbo A. d.o.o., ki je opravljal dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno varstvo pred odpovedjo – invalid – dokončna in pravnomočna odločba
Delavec kot invalid uživa posebno varstvo pred odpovedjo šele potem, ko je invalidnost ugotovljena z dokončno odločbo, ne pa v času, ko ustrezni postopki za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja še tečejo. Ker je bila v konkretnem primeru odpoved podana pred dokončnostjo odločbe o razvrstitvi tožnika v III. kategorijo invalidnosti, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.