Tožeča stranka je v odgovoru na ugovor dolžnika navedla dejstva in predložila dokaze, ki zadoščajo za popolnost tožbe, saj omogočajo individualizacijo zahtevka in njegovo ločitev od morebitnih drugih zahtevkov.
ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/2, 59, 59/2. ZPP člen 8, 243, 251, 253, 254.
izvenzakonska skupnost - skupno premoženje - delež na skupnem premoženju - vlaganja v hišo, ki je bila posebno premoženje enega zakonca - izvedenec - dokazovanje z izvedenci
Za obstoj izvenzakonske skupnosti z enakimi posledicami za partnerja, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, ni nujno, da morata ves čas živeti skupaj na istem naslovu. Če zaradi dela, stanovanjskih razmer ali drugih razlogov sporazumno nista skupaj, njuna skupnost pa ima značilnosti življenjske skupnosti v smislu ekonomske soodvisnosti, čustvene pripadnosti in intimne povezanosti, so pogoji za izenačenost take skupnosti z življenjem v zakonski zvezi izpolnjeni.
skupno premoženje zakoncev - razpolaganje zakoncev s skupnim premoženjem – obličnost
Za sporazumno razpolaganje zakoncev s skupnim premoženjem se ne zahteva nobena obličnost. Za dogovor med zakoncema po 2. odstavku 52. člena ZZZDR, da bo eden od njiju razpolagal s skupnim premoženjem ali njegovim delom, zadošča neoblično strinjanje drugega zakonca.
ZOR člen 185, 185/1, 185/4. ZGD člen 5, 5/1. ZPP člen 8, 163, 163/2, 224. ZGD-1 člen 7.
samostojni podjetnik - odgovornost za obveznosti - povrnitev gmotne škode - vzpostavitev prejšnjega stanja in denarna odškodnina - prosta presoja dokazov - načelo proste presoje dokazov - pravdni stroški - zahteva za povrnitev stroškov
Določba 1. odstavla 5. člena ZGD predpisuje izključno vezanost premoženja na osebo podjetnika ter tudi enotnost osebnega in podjetniškega premoženja.
Določba člena 185 ZOR primarno predpisuje vzpostavitev prejšnjega stanja, vendar pa sodišče prisodi odškodnino, če jo oškodovanec zahteva, razen če okoliščine primera opravičujejo vzpostavitev prejšnjega stanja (1. in 4. odstavek 185. člena ZOR).
stari ZDR – odškodninska odgovornost delodajalca – razporeditev – nepremoženjska škoda – zastaranje
V nasprotju s pogodbeno kaznijo zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je mogoče odškodnino za nepremoženjsko škodo po splošnih pravilih obligacijskega prava uveljavljati že v postopku, v katerem se ravnanje delodajalca (konkretno sklep o razporeditvi, zaradi katerega naj bi tožnik utrpel nepremoženjsko škodo) presoja oziroma pred končanjem tega postopka v ločenem individualnem delovnem sporu. Zastaranje takšnega odškodninskega zahtevka tudi ne začne teči šele s pravnomočnostjo postopka o zakonitosti ravnanja delodajalca.
ZIZ člen 23, 23. ZPP člen 8, 212, 339, 339/2-14, 8, 212, 339, 339/2-14.
verodostojna listina - dokazno breme - dokazna ocena - verodostojna listina v pravdnem postopku - dokazna moč verodostojne listine
V rednem pravdnem postopku, ki sledi razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, verodostojna listina izgubi pomen, ki ga je imela v izvršilnem postopku. Ima le še takšno dokazno moč, kot vsi ostali dokazi, in jo sodišče po načelu proste presoje dokazov ocenjuje skupaj z njimi.
učinek pravnomočnega sklepa o dedovanju – izločitev iz zapuščine v korist potomca – odpoved dediščini – odstop dednega deleža – veljavnost dednega dogovora
S sklepom o dedovanju sodišče reši vprašanje kdo je dedič za vse zapustnikovo premoženje in po 220. čl. ZD pravnomočen sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v postopku in to glede pravice do dedovanja in do volila. Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zato udeleženci lahko vlagajo le tožbe, s katerimi uveljavljajo lastninsko pravico na kakem drugem pravnem temelju, ne pa na dednopravnem. Zapustnikov potomec ima pravico, da iz zapuščine izloči del, ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja (32. člen ZD). Gre torej za zahtevek, ki ima tudi dednopravne elemente, tak zahtevek lahko dediči uveljavljajo do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka, torej tudi v pritožbi.
kazensko dejanje kršitve enakopravnosti – opis kaznivega dejanja - pravica do zbiranja in združevanja – istospolna usmerjenost
Izvršitveno dejanje po 1. odst. 141. člena KZ se pojavi v treh oblikah. Storilec lahko drugega prikrajša za svoboščino ali pravico, mu jo omeji ali da kakšno posebno pravico ali ugodnost. Drugi osebi mora biti tedaj ena od pravic ali svoboščin povsem odvzeta, tako da je v neenakopravnem položaju proti drugim oziroma se mu lahko omeji, kar pomeni, da dobi le del pravice, do katerih je upravičen, ne pa vseh. Posebna pravica ali ugodnost je tista, do katere nekdo ni upravičen.
Tožena stranka ni dokazala, da bi sklenitelj zavarovanja prejel zavarovalne pogoje ZAO+51a/04, ki izključujejo kritje za škodo v zvezi z nategom vratnih mišic. V taki situaciji je stališče sodišča prve stopnje, da bi to pomenilo, da ni bila sklenjena veljavna zavarovalna pogodba, napačno. Ker je po določbi 925. člena OZ zavarovalna pogodba sklenjena, ko pogodbenika podpišeta zavarovalno polico ali potrdilo o kritju, ni dvoma, da je bila pogodba veljavno sklenjena. Neskrbnost tožene stranke, ki sklenitelju ni predložila ustreznih splošnih pogojev, oziroma na polici ni zapisala, kateri konkretni pogoji veljajo, ne more biti v škodo tožeči stranki.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno varstvo pred odpovedjo – invalid – dokončna in pravnomočna odločba
Delavec kot invalid uživa posebno varstvo pred odpovedjo šele potem, ko je invalidnost ugotovljena z dokončno odločbo, ne pa v času, ko ustrezni postopki za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja še tečejo. Ker je bila v konkretnem primeru odpoved podana pred dokončnostjo odločbe o razvrstitvi tožnika v III. kategorijo invalidnosti, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
ZZK (95) člen 9. Pravna pravila Zakona o zemljiških knjigah paragraf 2, 26, 27, 39. ZD člen 117.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – pogodba o dosmrtnem preživljanju - določna označba nepremičnine
Da se nepremičnine v zemljiško knjigo vpisujejo s parcelno številko ali drugim identifikacijskim znakom je uvedel šele Zakon o zemljiški knjigi (ZZK), ki je stopil v veljavo 16. julija 1995, torej po sklenitvi in overitvi navedene pogodbe. Pred ZZK iz leta 1995 je tudi sodna praksa štela, da so nepremičnine v pogodbi dovolj določno označene že z navedbo zemljiškoknjižnega vložka ter so sodišča tudi sama izdajala odločbe, ki so se nanašala na nepremičnine le z označbo zemljiškoknjižnega vložka (npr. sklepi o dedovanju, primerjaj Cp 843/2007, z dne 7.11.2007).
sodna ureditev meje - močnejša pravica - zadnja mirna posest - izmeritveni podatki
Sklepa brez izmeritvenih podatkov ni mogoče evidentirati v katastru (tretji odstavek 138. člena ZNP). Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da skici zamejničenja z izmeritvenimi podatki ustreza elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru po 8. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN).
napoteni delavec – delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku – pasivna legitimacija
Tožbeni zahtevek za ugotovitev transformacije delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas zaradi izostanka pasivne legitimacije ni utemeljen – tožnica je bila le napotena na delo k toženi stranki kot uporabniku storitev na podlagi pogodbe o poslovnem sodelovanju med družbo A. d.o.o., na podlagi katere ji je le-ta zagotavljala delo delavcev. Tožnica pri toženi stranki ni v delovnem razmerju, saj je bila v delovnem razmerju z družbo A. d.o.o., ki je opravljal dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0003927
ZOR člen 372, 372/2, 380, 380/6, 897, 898, 939, 998. OZ člen 376. ZPP člen 285.
pogodba o zavarovanju potrošniških kreditov – izplačilo odškodnine – subrogacija – zastaralni roki – poroštvena izjava – solidarno poroštvo – zastaranje zamudnih obresti – pobotni ugovor – materialno procesno vodstvo
1. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo pravila o zastaranju obresti. Ugotovilo je, da so obresti za čas od 22.5.2000 do 13.8.2000 (izvršilni predlog je bil vložen 14.8.2000) zastarale, česar pri izračunu višine obveznosti tožene stranke ni upoštevalo. Po določbi 376. člena OZ obresti nehajo teči, kadar višina zapadlih in neplačanih obresti doseže glavnico in ni pomembno, ali je del teh obresti že zastaral. Zastaranje namreč ne pomeni, da terjatve ni več, ampak le, da je terjatev neiztožljiva.
2. Materialno procesno vodstvo sodišča se je izčrpalo z opozorilom, da za pobotni ugovor toženec ni podal niti ustreznih dejanskih navedb niti dokaznih predlogov. Toženec je ves čas imel pomoč odvetnika, zato za dosego standarda ustrezne skrbnosti sodišča zadošča skopo opozorilo na pomanjkljivosti, brez podrobnejše utemeljitve. Nadaljnji oziroma vsebinsko bolj poglobljeni napotki bi že posegali v položaj nasprotne stranke v postopku.
pozneje najdeno premoženje - odpoved neuvedenemu dedovanju kot tvegani pravni posel
Odpoved neuvedenemu dedovanju ne more biti delna - kar pomeni, da se ne more nanašati le na tisto premoženje, ki ga ima zapustnik v času odpovedi. Tisti, ki se odpoveduje neuvedenemu dedovanju, se zato mora zavedati, da se premoženje zapustnika ob nastopu učinkov odpovedi lahko poveča, ali zmanjša. To je namreč bistvo tveganih pravnih poslov, med katere sodi tudi odpoved neuvedenemu dedovanju, ki je pogodba dednopravnega značaja. Glede na to, da v skladu s petim odstavkom 137. člena ZD taka odpoved velja tudi za potomce tistega, ki se je dedovanju odpovedal, in glede na to, da ni izkazano, da bi bilo s sporazumom o odpovedi ali poznejšim sporazumom določeno kaj drugega, odpoved v predmetnem primeru velja tudi za pritožnika.