postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog - ugovor proti sklepu o izvršbi - ustavitev izvršbe – nerazumljiv izrek
Sodišče je nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog in o zadevi odločilo meritorno s sodbo. Izrek sodbe pa je glede na procesno situacijo nerazumljiv. Sodišče se je namreč v izreku izpodbijane sodbe izreklo, da se izvršba ustavi. Iz podatkov v spisu pa ni videti, da bi upnik oziroma tožeča stranka umaknil predlog za izvršbo oziroma tožbo.
stroški postopka – stroški, ki jih je povzročila stranka po svoji krivdi – odtujitev stvari med pravdo – prilagoditev zahtevka
Okoliščina, da je toženec med pravdo odtujil, tožnika pa nista nastali situaciji ustrezno prilagodila tožbenega zahtevka (iz stvarnopravnega v obligacijsko pravnega), in je bil zato njen tožben zahtevek zavrnjen, ne omogoča uporabe določbe 1. odstavka 156. člena ZPP o povrnitvi krivdnih stroškov v korist tožnikov.
Ker ni gotovo, da je bila vročitev tožbe tožencu opravljena pravilno, ne more nastopiti fikcija vročitve, po kateri se šteje, da mu je pisanje vročeno, čeprav se dejansko z njim ni seznanil.
Sodišče na svojo odločitev o tem, katere dokaze bo na naroku izvedlo, ni vezano, saj gre za odločitev procesnega vodstva. Ker je bila tožnica v zadevi že zaslišana, pa ni navedla novih trditev, ki bi narekovali njeno ponovno zaslišanje, je sodišče, kljub temu da ji je pravilno vročilo vabilo na zaslišanje stranke, ni dolžno ponovno zaslišati.
ZOR člen 262, 262/1. ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 81/5.
procesna sposobnost podružnice pravne osebe - procesna predpostavka - podružnica pravne osebe - poprava tožbe
Podružnica pravne osebe nima procesne sposobnosti, kar bi vodilo do zavrženja tožbe, vendar le, če se pomanjkljivost ne bi dala odpraviti oziroma če bi rok za odpravo pomanjkljivosti potekel brez uspeha. Tako pa je tožena stranka tožbo ustrezno popravila, in sicer tako, da je pri navedbi firme izpustila dodatek "glavna podružnica" in navedla pravilen naslov sedeža tožeče stranke.
zakonske zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - prenehanje teka zamudnih obresti - tek zamudnih obresti, ki dosežejo glavnico - zamudne obresti od mesečne uporabnine
V kolikor so zamudne obresti od posamezne glavnice - mesečne uporabnine dosegle višino te glavnice v času veljavnosti določbe 376. člena OZ, to je do 21.5.2007, so v trenutku dosega te višine prenehale teči. V kolikor do prenehanja veljavnosti 376. člena OZ obresti niso dosegle glavnice, zanje ne velja več omejitev prenehanja teka z dosego višine glavnice.
zastopanje po odvetniku - pooblastilo odvetniku - nasprotna tožba - zavrženje tožbe - mandatno razmerje med stranko in odvetnikom - pooblastilo za zastopanje v postopku z nasprotno tožbo
Ob vložitvi nasprotne tožbe posebno pooblastilo za zastopanje odvetniku ni potrebno.
nevarna dejavnost - vojaške vaje kot nevarna dejavnost - objektivna odgovornost države - vojaške vaje
Kriterij nevarnosti je pri ocenjevanju vojaških vaj višji kot pri presoji podobnih dejavnosti v civilnem življenju. Vojaško usposabljanje je namreč specifično glede namena in načrta urjenja udeležencev in drugih okoliščin. Urjenje zato obsega tudi fizično zahtevnejše in glede varnosti bolj tvegane vaje. Vaja, ki bi bila za povprečno osebo lahko nevarna, je lahko za vojaškega obveznika glede na stopnjo izurjenosti in telesne pripravljenosti povsem primerna.
Določilo 5. odstavka 98. člena ZPP določa, da sodišče tožbo ali pravno sredstvo zavrže, če odvetnik vlogi ne predloži pooblastila (ko gre za prvo pravdno dejanje). Jasno je, da gre za vlogo stranke in ne pooblaščenca, vendar zakon prav za tako vlogo, v kolikor gre za tožbo oziroma pravno sredstvo ter je to prvo pravdno dejanje stranke, ki ga zanjo opravi odvetnik, določa, da se prav taka tožba ali pravno sredstvo zavrže.
Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom, ki je sestavljen v skladu z ZUP, je javna listina in pomeni dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, četudi ga obdolženec noče podpisati.
preživnina – določanje preživnine za otroka – pravilo o porazdelitvi preživninskega bremena – stroški življenjskih potreb otroka
Pravilo o porazdelitvi preživninskega bremena ne temelji na metodi matematičnega izračuna, marveč skuša zagotoviti vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi obeh staršev in potrebami otroka oziroma več otrok. Naloga sodišča ni, da bi v sodbi povzemalo in se opredeljevalo do vseh najmanjših izdatkov za otroka, odločilno je, da sodišče zajeme stroške življenjskih potreb otroka. Oceniti mora, koliko približno znašajo potrebe otroka glede bistvenih življenjskih dobrin. Otrok mora biti deležen ne le pokritja najosnovnejših življenjskih potreb, temveč tudi ostalih koristi, ki se odražajo v primerljivem življenjskem standardu z drugimi otroki enake starosti.
Tožena stranka je opravljala dejavnost (pilotiranje), iz katere nedvomno izhaja večja nevarnost za okolico, zlasti še, ker gre za barjanska tla, za katera je splošno znano, kako se obnašajo, in je zaradi tega gradnja na takih tleh težka oz. zahtevna in problematična. Dokazno breme razbremenitve odgovornosti je tako padlo na toženo stranko, ki pa ji ni uspelo dokazati, da je do škode prišlo zaradi dejanja tožeče stranke ali koga tretjega.
V primeru, da je poškodba nastala, pa še ni sanirana, lahko škodo le ocenimo. Oceni jo edino le strokovnjak.
Strah mora biti intenziven in trajen do te stopnje, da pri človeku izzove takšne učinke, ki ustrezajo stanju psihične travme, določenega duševnega pretresa ali šoka. Pri tem pa je še poudariti, da odškodnina za strah za drugega sploh ni priznana škoda. Odškodnina se priznava le za lasten strah.
Če je bila v prometni nesreči prizadeta samo telesna celovitost neke osebe in je nastala materialna škoda le na obdolženčevem vozilu, po določbah ZVCP-1 ne gre za prometno nesrečo.
Res je sicer, da bi storilka glede na določbo 59. člena 1. odstavka 19. člena prej veljavnega ZVCP, veljavno v času pridobitve vozniškega dovoljenja, štela za voznico začetnico do dopolnjenega 18. leta, medtem ko ima v skladu s 66. točko 1. odstavka 23. člena ZVCP-1 takšen status do dopolnjenega 21. leta starosti, vendar pa na podlagi 2. odstavka 2. člena ZP-1 ni mogoče uporabiti zakona, ki v času storitve prekrška ni več veljal.
Trditve tožeče stranke o ničnosti sporazuma, sklenjenega med pravdnima strankama, zaradi navideznosti, nedopustnega nagiba in nemoralnosti, so ostale nedokazane, zato toženec – odvetnik ni dolžan vrniti ničesar od tistega, kar je prejel. Svoje obveznosti iz mandatne pogodbe je v celoti izpolnil. To je potrdila tožeča stranka sama, ko mu je za opravljeno delo tudi plačala.
povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - deljena vzročnost - presoja višine odškodnine - degenerativne spremembe
Za zavrnitev zahtevka na plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ne zadošča ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožniku zmanjšanje življenjskih aktivnosti povzročajo degenerativne spremembe, ki so morale obstajati že pred škodnim dogodkom. Če te tožniku niso povzročale nobenih težav (kar trdi tožnik v tej zadevi), tožniku pripada odškodnina.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – hujše neugodne posledice – zatrjevanje pogojev za izdajo začasne odredbe
Tožeča stranka je v predlogu navedla samo zakonski tekst citirane predpostavke, ni pa navedla nobenih konkretnih podatkov oziroma okoliščin, na podlagi katerih bi se lahko ugotavljalo, kateri od strank bi nastala hujša neugodnejša posledica. Konkretne okoliščine bi tožeča stranka lahko navedla, to je v čem je tožeča stranka ovirana pri izvrševanju svoje posesti na nepremičnini, če bi tožena stranka napeljala električno napeljavo, in na drugi strani, kakšne posledice bi nastale za toženo stranko, če električne napeljave ne bi napeljala.
plačilo sodne takse za sodbo - razveljavitev sodbe - taksa za sodbo v ponovljenem postopku
Po določilu 1. odstavka 33. člena ZST se v primeru, ko višje sodišče razveljavi odločbo nižjega sodišča, taksa plačana za prvo odločbo, šteje v takso za novo odločbo.
Za navidezno pogodbo bi šlo le v primeru sočasne volje obeh strank, da pogodba med njima nima pravnih učinkov, ko gre za njuno strinjanje o navideznosti pogodbe.