pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - dobra vera - domneva o dobrovernosti posestnika - domneva dobrovernosti posestnika - dokazovanje dobre vere
Iz postulata o domnevi posestnikove dobrovernosti izhaja, da ni treba nikomur dokazovati svoje dobre vere. Predmet dokazovanja je zgolj nedobrovernost.
Vsebina dejanskega elementa dobre vere zunajknjižnega priposestvovalca je sicer res tista okoliščina, zaradi katere ima lahko dobroverni tretji kot pridobitelj v določenih primerih raziskovalno dolžnost o tem, kakšna je pravica neposrednega posestnika na nepremičnini. Vendar glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje o vsebini neposredne posesti tožeče stranke in njenih pravnih prednikov nad spornim gozdom, v konkretnem primeru pravnemu predniku tožene stranke (in posledično toženki sami) ni mogoče očitati opustitve.
vknjižba lastninske pravice – sklad kmetijskih zemljišč – vknjižba po 14. členu ZSKZ – listina za vpis lastninske pravice – navodila o izvedbi prenosa kmetijskih zemljišč od družbenih pravnih oseb
Tudi za vpis lastninske pravice na podlagi 14. člena ZSKZ je potrebno predložiti listino v skladu s 40. členom ZZK-1, upoštevajoč smiselno uporabo Navodila o izvedbi prenosa kmetijskih zemljišč od družbenih pravnih oseb, ki niso kmetijske organizacije, v kmetijski zemljiški sklad.
Pri dedovanju denacionaliziranega premoženja po ZDKG je odločilno, da gre za zemljišča, ki so pred nacionalizacijo pripadala kmetijsko gospodarski enoti, ki je sedaj zaščitena kmetija.
Od intenzivnosti nasilja pri sklenitvi pogodbe je odvisno, ali gre za napako volje ali za neobstoječ pravni posel; samo v primeru, da gre za tako močno nasilje, da stranka s svojo voljo sploh ne more sodelovati pri sklenitvi posla, gre za neobstoječ posel, ker ni nikakršne volje za sklenitev posla ene od pogodbenih strank. Tega pa tožeča stranka ni niti zatrjevala niti dokazala.
Navidezna pogodba nima učinkov med pogodbenima strankama, vendar pa ta hkrati predvideva strinjanje strank o njeni navideznosti, zato je pravnoposlovna volja obeh pogodbenih strank le zaigrana. Gre torej za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani in na drugi strani izjavo te volje navzven, namenjeno drugim, da bi pri teh nastala zmotna predstava. Dokazno breme, da so pravdne stranke želele nekaj drugega in ne tistega, kar so zapisale v pogodbah, je bilo na strani tožnice, tega pa tožnica ni niti zatrjevala niti dokazala.
leasing - kršitev pogodbe o leasingu - poslovna odškodninska odgovornost - neposlovna odškodninska odgovornost - pobotni ugovor
Ker tožnica očita toženki kršitev pogodbe, je potrebno presojati odškodninsko odgovornost toženke po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti (239. člen OZ), ki (kot posebna pravila) izključujejo uporabo splošnega pravila 1. odstavka 131. člena OZ.
Določilo 5. odstavka 98. člena ZPP določa, da sodišče tožbo ali pravno sredstvo zavrže, če odvetnik vlogi ne predloži pooblastila (ko gre za prvo pravdno dejanje). Jasno je, da gre za vlogo stranke in ne pooblaščenca, vendar zakon prav za tako vlogo, v kolikor gre za tožbo oziroma pravno sredstvo ter je to prvo pravdno dejanje stranke, ki ga zanjo opravi odvetnik, določa, da se prav taka tožba ali pravno sredstvo zavrže.
nepremoženjska škoda - duševne bolečine - skaženost - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - spiralni urez po celi dolžini desnega kazalca
Prisoja odškodnine za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti je upravičena le izjemoma, v kolikor bi npr. šlo za izredno intenzivno omejitev življenjskih sposobnosti oškodovanca ali v kolikor bi obstojale posebne okoliščine.
Pooblastilo mora biti pisno, po ustaljeni sodni praksi pa tudi vedno v izvirniku ali overjeni fotokopiji. Pooblastilo, vloženo po faksu ali v fotokopiji, ni izkazano.
VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI
VSL0066507
ZP-1 člen 2, 2/2, 23, 23/1, 23/4, 156, 156-4, 163, 163/10. ZVCP-1 člen 38, 38/4, 234.
milejši predpis – kršitev materialnih določb zakona – prehitevanje – povzročitev prometne nesreče – prepoved vožnje motornega vozila – prepoved reformatio in peius
Vozniku, ki s prekrškom iz ZVCP-1 povzroči prometno nesrečo zaradi kršitve prometnega pravila oziroma določbe o prehitevanju, se sankcije izrečejo na podlagi 234. člena ZVCP-1, veljavnega v času storitve prekrška, saj ZVCP-1E ni milejši predpis, upoštevajoč pri tem sankcije, predpisane za enak temeljni prekršek kot specialni minimum, pri čemer je s tem, ko lahko sodišče po določbi 4. odstavka 23. člena ZP-1 sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila ob v zakonu določenih pogojih tudi odpusti, sodišču tudi v primeru ZVCP-1 dana možnost, da na podlagi ugotovljenih dejstev in izvedenih dokazov, ob upoštevanju splošnih pravil za odmero sankcije, odloči, ali bo sicer obvezno predpisano stransko sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila izreklo ali ne.
ZOR člen 277, 324, 919, 942. OZ člen 299, 378, 943, 966. ZPP člen 39, 327, 327/1, 327/3.
osebno zavarovanje – nezgodno zavarovanje – zavarovalna vsota – odškodnina – zakonske zamudne obresti – načelno pravno mnenje občne seje VS RS z dne 26. 6. 2002
V primeru, ko stranka iz naslova osebnega zavarovanja zahteva zavarovalno vsoto, katere višina je določena že v zavarovalni pogodbi (in torej ni bila določena šele s sodbo), ni mogoče uporabiti načelnega pravnega mnenja občne seje VS RS z dne 26. 6. 2002.
nepopolna vloga – vloga, predložena po odvetniku – zavrženje – vrednost spornega predmeta
Tožbeni zahtevek se ne nanaša na denarni znesek, zato bi moral pritožnik v nasprotni tožbi jasno in določno opredeliti vrednost spornega predmeta. Tega v vlogi ni storil, saj se v navedbah odgovora na tožbo le sklicuje na bistveno premajhno vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka opredelila v tožbi. Tožbena zahtevka sta različna (tožnik zahteva izpraznitev nepremičnine, toženec izstavitev zemljiškoknjižne listine), zato se ne more predpostavljati, da je vrednost spornega predmeta tako za tožbo kot nasprotno tožbo identična.
zamudna sodba – v tožbi zatrjevana dejstva – določanje višine odškodnine v zamudni sodbi
Sodišče prve stopnje je pravilno postopalo, ko je svojo odločitev v izpodbijani sodbi glede višine odškodnine oprlo izključno na v tožbi podana dejstva in pri tem ni samo predvidevalo bodoči tek dogodkov in si samo dodatno iz v tožbi podanih navedb razlagalo posledice, ki lahko vplivajo na višino odmerjene odškodnine.
ZIZ člen 76, 102, 102/1, 102/1-1, 128, 128/1, 128/2, 141/3.
ustavitev izvršbe na stalne denarne prejemke – pokojnina nižja od zneska minimalne plače – letni dodatek
Določba o ustavitvi izvršbe po uradni dolžnosti iz 3. odstavka 141. člena ZIZ je uporabljiva kot posebna določba le za izvršbo na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. V dani situaciji, ko je dolžnikova pokojnina prenizka, da bi se nanjo dalo poseči z izvršbo, pa tudi ne gre za nobenega izmed primerov iz 76. člena ZIZ, ki se nanašajo na izvršilni naslov ali potrdilo o izvršljivosti in ki predstavljajo razlog za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti.
pridobitev lastninske pravice - darilna obljuba - gradnja
Tožnika, ki sta imela le pravico oskrbe in uživanja toženčevih nepremičnin in sta bila pooblaščena, da prevzameta popravilo razpadajočega poda in stroške z njim, nista pridobila lastninske pravice na toženčevih nepremičninah.
Darilna obljuba morebitnemu obdarjencu ne daje nobenih pravic in ne predstavlja veljavnega temelja za pridobitev lastninske pravice.
Ker se je toženec s poroštveno izjavo zavezal kot porok in plačnik, odgovarja tožeči stranki za preostale obveznosti iz kreditne pogodbe, sklenjene z družbo A. d.o.o., pri čemer pa zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku glede na določbo 1022. člena OZ ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, ampak odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti.
ZSReg člen 31, 31/2, 36, 36/3. ZNP člen 4, 20, 20/1.
vročanje predloga za vpis v register – prizadetost osebe z vpisom v sodni register – prijava udeležbe v registrskem postopku
Če registrsko sodišče pravice tretje osebe, ki bi lahko bila prizadeta z vpisom, ne more zaznati na podlagi vloženega predloga, ko bi lahko sploh ugotovilo, katerim osebam je treba predlog in listine vročati, določila 2. odstavka 31. člena ZSReg ne more uporabiti.
stroški postopka – stroški, ki jih je povzročila stranka po svoji krivdi – odtujitev stvari med pravdo – prilagoditev zahtevka
Okoliščina, da je toženec med pravdo odtujil, tožnika pa nista nastali situaciji ustrezno prilagodila tožbenega zahtevka (iz stvarnopravnega v obligacijsko pravnega), in je bil zato njen tožben zahtevek zavrnjen, ne omogoča uporabe določbe 1. odstavka 156. člena ZPP o povrnitvi krivdnih stroškov v korist tožnikov.