ZUP člen 7, 14, 59, 60, 66, 66/4, 68, 218. ZOR člen 154. ZDen člen 58, 58/1, 61, 62, 64. URS člen 26. Navodilo za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo člen 7, 10, 10/2.
odškodninska odgovornost države - pravica do sojenja v razumnem roku
Neaktivnost upravnega organa v obdobju od 20.10.1993 do 7.12.1993 (zaključka roka za vlaganje zahtev za denacionalizacijo), ko bi tožnica še lahko sanirala svojo napako iz nepravilno vložene zahteve za denacionalizacijo, ni tako dolgotrajna, da bi toženi stranki (državi) lahko naprtili krivdo za zatrjevano škodo (izgubljena možnost dedovanja premoženja); zlasti ob dejstvu, da je bil zaradi nepopolnosti zahteve za denacionalizacijo onemogočen njen predhodni preizkus in sta bila neupravičenost vlagateljice za vložitev zahteve za denacionalizacijo in stvarna pristojnost upravnega organa ugotovljiva šele v postopku obravnavanja zahteve. Za obravnavanje zahteve ZDen predpisuje šestmesečni oz. enoletni rok.
Od intenzivnosti nasilja pri sklenitvi pogodbe je odvisno, ali gre za napako volje ali za neobstoječ pravni posel; samo v primeru, da gre za tako močno nasilje, da stranka s svojo voljo sploh ne more sodelovati pri sklenitvi posla, gre za neobstoječ posel, ker ni nikakršne volje za sklenitev posla ene od pogodbenih strank. Tega pa tožeča stranka ni niti zatrjevala niti dokazala.
Navidezna pogodba nima učinkov med pogodbenima strankama, vendar pa ta hkrati predvideva strinjanje strank o njeni navideznosti, zato je pravnoposlovna volja obeh pogodbenih strank le zaigrana. Gre torej za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani in na drugi strani izjavo te volje navzven, namenjeno drugim, da bi pri teh nastala zmotna predstava. Dokazno breme, da so pravdne stranke želele nekaj drugega in ne tistega, kar so zapisale v pogodbah, je bilo na strani tožnice, tega pa tožnica ni niti zatrjevala niti dokazala.
Tožena stranka je opravljala dejavnost (pilotiranje), iz katere nedvomno izhaja večja nevarnost za okolico, zlasti še, ker gre za barjanska tla, za katera je splošno znano, kako se obnašajo, in je zaradi tega gradnja na takih tleh težka oz. zahtevna in problematična. Dokazno breme razbremenitve odgovornosti je tako padlo na toženo stranko, ki pa ji ni uspelo dokazati, da je do škode prišlo zaradi dejanja tožeče stranke ali koga tretjega.
V primeru, da je poškodba nastala, pa še ni sanirana, lahko škodo le ocenimo. Oceni jo edino le strokovnjak.
Strah mora biti intenziven in trajen do te stopnje, da pri človeku izzove takšne učinke, ki ustrezajo stanju psihične travme, določenega duševnega pretresa ali šoka. Pri tem pa je še poudariti, da odškodnina za strah za drugega sploh ni priznana škoda. Odškodnina se priznava le za lasten strah.
Če je bila v prometni nesreči prizadeta samo telesna celovitost neke osebe in je nastala materialna škoda le na obdolženčevem vozilu, po določbah ZVCP-1 ne gre za prometno nesrečo.
Res je sicer, da bi storilka glede na določbo 59. člena 1. odstavka 19. člena prej veljavnega ZVCP, veljavno v času pridobitve vozniškega dovoljenja, štela za voznico začetnico do dopolnjenega 18. leta, medtem ko ima v skladu s 66. točko 1. odstavka 23. člena ZVCP-1 takšen status do dopolnjenega 21. leta starosti, vendar pa na podlagi 2. odstavka 2. člena ZP-1 ni mogoče uporabiti zakona, ki v času storitve prekrška ni več veljal.
postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog - ugovor proti sklepu o izvršbi - ustavitev izvršbe – nerazumljiv izrek
Sodišče je nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog in o zadevi odločilo meritorno s sodbo. Izrek sodbe pa je glede na procesno situacijo nerazumljiv. Sodišče se je namreč v izreku izpodbijane sodbe izreklo, da se izvršba ustavi. Iz podatkov v spisu pa ni videti, da bi upnik oziroma tožeča stranka umaknil predlog za izvršbo oziroma tožbo.
stroški postopka – stroški, ki jih je povzročila stranka po svoji krivdi – odtujitev stvari med pravdo – prilagoditev zahtevka
Okoliščina, da je toženec med pravdo odtujil, tožnika pa nista nastali situaciji ustrezno prilagodila tožbenega zahtevka (iz stvarnopravnega v obligacijsko pravnega), in je bil zato njen tožben zahtevek zavrnjen, ne omogoča uporabe določbe 1. odstavka 156. člena ZPP o povrnitvi krivdnih stroškov v korist tožnikov.
ZSReg člen 31, 31/2, 36, 36/3. ZNP člen 4, 20, 20/1.
vročanje predloga za vpis v register – prizadetost osebe z vpisom v sodni register – prijava udeležbe v registrskem postopku
Če registrsko sodišče pravice tretje osebe, ki bi lahko bila prizadeta z vpisom, ne more zaznati na podlagi vloženega predloga, ko bi lahko sploh ugotovilo, katerim osebam je treba predlog in listine vročati, določila 2. odstavka 31. člena ZSReg ne more uporabiti.
ZSR člen 74. ZSR člen 82. SZ člen 125, 125/9, 147, 147/3, 150 . SZ-1 člen 175. OZ člen 198. ZPP člen 13, 13/2, 214. ZUP člen 147, 147/2.
privatizacija stanovanj – hišniško stanovanje – stanovanjska pravica – pravica začasne uporabe stanovanja – neprofitna najemnina – profitna najemnina – neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist
Stanovanjska pravica, vezana na opravljanje hišniških del, ki je bila pridobljena po ZSR iz leta 1974, se je z uveljavitvijo ZSR iz leta 1982 preoblikovala v pravico do začasne uporabe stanovanja.
zastopanje po odvetniku - pooblastilo odvetniku - nasprotna tožba - zavrženje tožbe - mandatno razmerje med stranko in odvetnikom - pooblastilo za zastopanje v postopku z nasprotno tožbo
Ob vložitvi nasprotne tožbe posebno pooblastilo za zastopanje odvetniku ni potrebno.
nevarna dejavnost - vojaške vaje kot nevarna dejavnost - objektivna odgovornost države - vojaške vaje
Kriterij nevarnosti je pri ocenjevanju vojaških vaj višji kot pri presoji podobnih dejavnosti v civilnem življenju. Vojaško usposabljanje je namreč specifično glede namena in načrta urjenja udeležencev in drugih okoliščin. Urjenje zato obsega tudi fizično zahtevnejše in glede varnosti bolj tvegane vaje. Vaja, ki bi bila za povprečno osebo lahko nevarna, je lahko za vojaškega obveznika glede na stopnjo izurjenosti in telesne pripravljenosti povsem primerna.
plačilo sodne takse za sodbo - razveljavitev sodbe - taksa za sodbo v ponovljenem postopku
Po določilu 1. odstavka 33. člena ZST se v primeru, ko višje sodišče razveljavi odločbo nižjega sodišča, taksa plačana za prvo odločbo, šteje v takso za novo odločbo.
zamudne obresti - izrek o zamudnih obrestih - predpravdni stroški
V skladu s sodno prakso sta mogoča dva načina oblikovanja izreka o zamudnih obrestih: tako način, kot ga je upoštevalo sodišče prve stopnje oziroma tako, da sodišče navede vrednost tako v tolarjih kot evrih, kot tudi način, ki ga v pritožbi navaja sama tožeča stranka.
Sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo glede odločanja o odškodninskem zahtevku za škodo za pravne storitve in jih obravnavalo v okviru predpravdnih stroškov, v skladu z ustaljeno sodno prakso.
odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna stvar – nevarna dejavnost – gostinska dejavnost
Vsakodnevno prihajanje v lokal večjega števila različnih ljudi ne predstavlja takšne specifične okoliščine, ki bi vplivale na opredelitev tožnikovega dela oziroma dejavnosti, ki jo je vršil zavarovanec tožene stranke (hotel, hotelirska dejavnost), kot nevarne.
ZOR člen 177, 177/2. ZPP člen 302, 302/3, 362, 362/3.
odgovornost za škodo od nevarne stvari – motorno vozilo – pešec – oprostitev odgovornosti – nepričakovanost in nepreprečljivost dogodka – omahnitev pešca na cestišče – odločanje v ponovljenem postopku – dolžnost izvedbe dokazov
Za izključno oprostitev odgovornosti imetnika motornega vozila je morala tožena stranka dokazati, da je škoda nastala izključno zaradi ravnanja pokojnega, da je bilo njegovo ravnanje nepričakovano in da se posledicam tega ravnanja imetnik motornega vozila ni mogel izogniti. Vsi trije pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno, oprostitvene razloge pa je treba obravnavati kot izjeme. Sodišče pravilno upošteva, da voznik na sicer pregledni cesti ob jasnem vremenu v naselju, vendar v temi, ob vožnji vozil v koloni ni mogel pričakovati, da bi pešec nenadoma omahnil na cestišče, saj voznik ne more poznati psihofizičnih sposobnosti in zdravstvenega stanja pešca.
V primeru ponovljene glavne obravnave se glede vprašanja ponovne izvedbe dokazov uporabljajo določbe 3. odstavka 302. člena ZPP o opravljanju naroka pred spremenjenim senatom (3. odstavek 362. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0056949
URS člen 22, 23. SPZ člen 77, 77/5. ZPP člen 7, 12, 285.
materialno procesno vodstvo – načelo pomoči prava neuki stranki – mejni spor – določitev meje med nepremičninami – zadnja mirna posest – razjasnjevalna dolžnost sodišča
Razjasnjevalna obveznost sodišča je omejena z osnovno vlogo sodišča, ki mora biti nepristransko. Sodišče mora biti zato pri izvajanja razjasnjevalne obveznosti do določene mere zadržano, upoštevajoč pri tem tudi pravice strank do enakega obravnavanja pred sodiščem, saj lahko prevelika pomoč eni stranki prizadene pravico druge stranke do nepristranskosti sodišča.
Za ugotavljanje obstoja zadnje mirne posesti je nepomembno, da je sporazum o prenosu posestne meje v naravo ničen zaradi formalnih pomanjkljivosti.
Določilo 5. odstavka 98. člena ZPP določa, da sodišče tožbo ali pravno sredstvo zavrže, če odvetnik vlogi ne predloži pooblastila (ko gre za prvo pravdno dejanje). Jasno je, da gre za vlogo stranke in ne pooblaščenca, vendar zakon prav za tako vlogo, v kolikor gre za tožbo oziroma pravno sredstvo ter je to prvo pravdno dejanje stranke, ki ga zanjo opravi odvetnik, določa, da se prav taka tožba ali pravno sredstvo zavrže.