ZIZ člen 76, 102, 102/1, 102/1-1, 128, 128/1, 128/2, 141/3.
ustavitev izvršbe na stalne denarne prejemke – pokojnina nižja od zneska minimalne plače – letni dodatek
Določba o ustavitvi izvršbe po uradni dolžnosti iz 3. odstavka 141. člena ZIZ je uporabljiva kot posebna določba le za izvršbo na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. V dani situaciji, ko je dolžnikova pokojnina prenizka, da bi se nanjo dalo poseči z izvršbo, pa tudi ne gre za nobenega izmed primerov iz 76. člena ZIZ, ki se nanašajo na izvršilni naslov ali potrdilo o izvršljivosti in ki predstavljajo razlog za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti.
odškodninska odgovornost – deljena odgovornost – vzročna zveza – prospektivna analiza vzročnosti – fizični spopad – napad z nožem – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – skaženost – strah – brazgotina na hrbtu in stegnu
V primeru obojestranskih škodnih dogodkov se uporablja prospektivno analizo vzročnosti, ki temelji na presoji, za kolikšen delež je oškodovančevo ravnanje povečalo verjetnost nastanka škodnega dogodka oziroma za kolikšen delež bi oškodovanec s svojim ravnanjem zmanjšal verjetnost nastanka škodnega dogodka oziroma obseg škode.
Pooblastilo mora biti pisno, po ustaljeni sodni praksi pa tudi vedno v izvirniku ali overjeni fotokopiji. Pooblastilo, vloženo po faksu ali v fotokopiji, ni izkazano.
VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI
VSL0066507
ZP-1 člen 2, 2/2, 23, 23/1, 23/4, 156, 156-4, 163, 163/10. ZVCP-1 člen 38, 38/4, 234.
milejši predpis – kršitev materialnih določb zakona – prehitevanje – povzročitev prometne nesreče – prepoved vožnje motornega vozila – prepoved reformatio in peius
Vozniku, ki s prekrškom iz ZVCP-1 povzroči prometno nesrečo zaradi kršitve prometnega pravila oziroma določbe o prehitevanju, se sankcije izrečejo na podlagi 234. člena ZVCP-1, veljavnega v času storitve prekrška, saj ZVCP-1E ni milejši predpis, upoštevajoč pri tem sankcije, predpisane za enak temeljni prekršek kot specialni minimum, pri čemer je s tem, ko lahko sodišče po določbi 4. odstavka 23. člena ZP-1 sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila ob v zakonu določenih pogojih tudi odpusti, sodišču tudi v primeru ZVCP-1 dana možnost, da na podlagi ugotovljenih dejstev in izvedenih dokazov, ob upoštevanju splošnih pravil za odmero sankcije, odloči, ali bo sicer obvezno predpisano stransko sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila izreklo ali ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0056949
URS člen 22, 23. SPZ člen 77, 77/5. ZPP člen 7, 12, 285.
materialno procesno vodstvo – načelo pomoči prava neuki stranki – mejni spor – določitev meje med nepremičninami – zadnja mirna posest – razjasnjevalna dolžnost sodišča
Razjasnjevalna obveznost sodišča je omejena z osnovno vlogo sodišča, ki mora biti nepristransko. Sodišče mora biti zato pri izvajanja razjasnjevalne obveznosti do določene mere zadržano, upoštevajoč pri tem tudi pravice strank do enakega obravnavanja pred sodiščem, saj lahko prevelika pomoč eni stranki prizadene pravico druge stranke do nepristranskosti sodišča.
Za ugotavljanje obstoja zadnje mirne posesti je nepomembno, da je sporazum o prenosu posestne meje v naravo ničen zaradi formalnih pomanjkljivosti.
neupravičena obogatitev – verzija – verzijski zahtevek – kondikcija
Toženec, ki je odškodnino za nepremoženjsko škodo na osnovi pravnomočne sodbe izterjal v izvršilnem postopku in vedel za zoper izvršilni naslov vloženo revizijo, po uspešni reviziji in razveljavitvi sodbe ne more zavrniti zahtevka za vračilo prejetega s sklicevanjem, da je pošten prejemnik na osnovi 195. čl. OZ.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - dobra vera - domneva o dobrovernosti posestnika - domneva dobrovernosti posestnika - dokazovanje dobre vere
Iz postulata o domnevi posestnikove dobrovernosti izhaja, da ni treba nikomur dokazovati svoje dobre vere. Predmet dokazovanja je zgolj nedobrovernost.
Vsebina dejanskega elementa dobre vere zunajknjižnega priposestvovalca je sicer res tista okoliščina, zaradi katere ima lahko dobroverni tretji kot pridobitelj v določenih primerih raziskovalno dolžnost o tem, kakšna je pravica neposrednega posestnika na nepremičnini. Vendar glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje o vsebini neposredne posesti tožeče stranke in njenih pravnih prednikov nad spornim gozdom, v konkretnem primeru pravnemu predniku tožene stranke (in posledično toženki sami) ni mogoče očitati opustitve.
ZZVZZ člen 85. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo – ugotovitev za nazaj – predlog osebnega zdravnika – zavrženje predloga – ne bis in idem – pravnomočnost
Ker je bilo o tožnikovi začasni nezmožnosti za delo v spornem obdobju že pravnomočno odločeno, dejansko in pravno stanje zadeve pa se nista spremenili, je toženec (ZZZS) predlog tožnikovega osebnega zdravnika za ugotovitev retrogradnega bolniškega staleža utemeljeno zavrgel.
zastaranje – pripoznava dolga – pretrganje zastaranja – način pripoznave dolga
Če dolžnik plača le del dolga in pri tem točno specificira, kaj meni, da je dolžan in v kakšni višini, velja pripoznava le za plačani znesek, saj mora biti pripoznava jasna in določna.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0052288
ZOR člen 56, 56/1, 103, 103/1, 111, 117, 117/2. ZD člen 117, 117/4, 117/5. ZPP člen 8.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost pogodbe - neveljavnost pogodbe - zahtevek na ugotovitev neveljavnosti pogodbe - izpodbojnost pogodbe - oblikovalni zahtevek - dokazna ocena - sposobnost razsojanja - poslovna sposobnost
Sposobnost razsojanja je pogoj za poslovno sposobnost. Nična je pogodba, ki jo sklene oseba, ki nima sposobnosti razsojanja, čeprav ima formalno poslovno sposobnost.
pooblastila pritožbenega sodišča - razveljavitev sodbe - pritožbena obravnava
Pri presoji, ali naj pritožbeno sodišče samo razpiše pritožbeno obravnavo (bodisi zaradi sanacije kakšne procesne kršitve bodisi zaradi tega, ker je ostalo zaradi napačne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno) je treba imeti pred očmi tudi načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka ter ustavno pravico do pravnega sredstva.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nasprotje med zapisniki o izpovedbi prič in mnenjem izvedenca in povzetki o razlogih sodbe
Sodišče prve stopnje je povzelo izpovedbe priče in izvedensko mnenje v nasprotju z njuno vsebino, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Določilo 5. odstavka 98. člena ZPP določa, da sodišče tožbo ali pravno sredstvo zavrže, če odvetnik vlogi ne predloži pooblastila (ko gre za prvo pravdno dejanje). Jasno je, da gre za vlogo stranke in ne pooblaščenca, vendar zakon prav za tako vlogo, v kolikor gre za tožbo oziroma pravno sredstvo ter je to prvo pravdno dejanje stranke, ki ga zanjo opravi odvetnik, določa, da se prav taka tožba ali pravno sredstvo zavrže.
zapuščinski postopek - spor o obsegu zapuščine - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica
Pravica dediča, ki zahteva izločitev po 32. členu ZD, se v primeru spora o obsegu premoženja, ki se izloča, šteje za manj verjetno od pravice drugih dedičev, ki se z izločitvijo ne strinjajo.
ZD zapuščinskemu sodišču ne nalaga dolžnosti izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico šteti za manj verjetno.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – solidarna odgovornost – nevarna stvar
V primeru, če za škodo, ki jo utrpijo drugi, v celoti ali deloma odgovarjata dva imetnika motornih vozil, je njuna odgovornost solidarna. Pogoj za solidarno odgovornost toženke za škodo, ki nastane tretjemu, je trčenje obeh vozil. Škoda mora izvirati iz sfere nevarnih stvari.
ZSReg člen 3, 3/1, 3/2. ZOFVI člen 34. ZZ člen 47, 47/2, 56, 56/1, 56/2, 57, 57/2.
zakonski pogoji za vpis v sodni register – subjekt vpisa v sodni register - vrtec kot organizacijska enota javne šole – vpis organizacijske enote v sodni register
Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da v konkretnem primeru predlagani subjekt sploh ne izpolnjuje zakonskih pogojev za vpis v sodni register, pač pa v razvid pri pristojnem ministrstvu, se izkaže, da je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu za vpis subjekta v sodni register, za katerega sodišče v registrskem postopku sploh ni pristojno odločati.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/2. ZPIZ-1 člen 12, 93, 101, 101/3, 249. ZUP člen 224, 2242, 224/3, 224/4. ZDR člen 9, 9/2.
nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela – pravica do dela s krajšim delovnim časom – delna invalidska pokojnina
Tožnica je bila ob izvršljivosti dokončne odločbe ZPIZ, s katero ji je bila priznana pravica do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom oziroma delne invalidske pokojnine, popolnoma nezmožna za delo, tako da ji delodajalec ni mogel zagotoviti drugega dela, da bi lahko uveljavila priznano pravico. Zato je za to obdobje upravičena do nadomestila plače za čas začasne zadržanosti od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja za poln delovni čas 8 ur dnevno.
zamudna sodba – v tožbi zatrjevana dejstva – določanje višine odškodnine v zamudni sodbi
Sodišče prve stopnje je pravilno postopalo, ko je svojo odločitev v izpodbijani sodbi glede višine odškodnine oprlo izključno na v tožbi podana dejstva in pri tem ni samo predvidevalo bodoči tek dogodkov in si samo dodatno iz v tožbi podanih navedb razlagalo posledice, ki lahko vplivajo na višino odmerjene odškodnine.