Zgolj (delna) pripoznava tožbenega zahtevka v odgovoru na tožbo (oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari) tožene stranke ne opravičuje do povrnitve stroškov, ki jih je imela s pripoznanim delom zahtevka. Izpolnjevati mora namreč še nadaljnji, kumulativno predpisani pogoj – da ni dala povoda za tožbo.
Sodba prvega sodišča, ki je bila v obsodilnem delu razveljavljena, kar je povzročilo nadaljevanje sojenja, v zavrnilnem pa pravnomočna, glede na specifičnost zahtevka za plačilo premoženjske škode, ki se odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, ne predstavlja pravnomočno razsojene stvari, ki bi preprečevala odločanje o zvišanem tožbenem zahtevku, če je ta ob isti dejanski in pravni podlagi, kot je bila zatrjevana v tožbi, prilagojen izvedenskemu mnenju, izdelanem v ponovnem sojenju.
zastopanje po odvetniku - pooblastilo odvetniku - nasprotna tožba - zavrženje tožbe - mandatno razmerje med stranko in odvetnikom - pooblastilo za zastopanje v postopku z nasprotno tožbo
Ob vložitvi nasprotne tožbe posebno pooblastilo za zastopanje odvetniku ni potrebno.
nevarna dejavnost - vojaške vaje kot nevarna dejavnost - objektivna odgovornost države - vojaške vaje
Kriterij nevarnosti je pri ocenjevanju vojaških vaj višji kot pri presoji podobnih dejavnosti v civilnem življenju. Vojaško usposabljanje je namreč specifično glede namena in načrta urjenja udeležencev in drugih okoliščin. Urjenje zato obsega tudi fizično zahtevnejše in glede varnosti bolj tvegane vaje. Vaja, ki bi bila za povprečno osebo lahko nevarna, je lahko za vojaškega obveznika glede na stopnjo izurjenosti in telesne pripravljenosti povsem primerna.
ZUP člen 7, 14, 59, 60, 66, 66/4, 68, 218. ZOR člen 154. ZDen člen 58, 58/1, 61, 62, 64. URS člen 26. Navodilo za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo člen 7, 10, 10/2.
odškodninska odgovornost države - pravica do sojenja v razumnem roku
Neaktivnost upravnega organa v obdobju od 20.10.1993 do 7.12.1993 (zaključka roka za vlaganje zahtev za denacionalizacijo), ko bi tožnica še lahko sanirala svojo napako iz nepravilno vložene zahteve za denacionalizacijo, ni tako dolgotrajna, da bi toženi stranki (državi) lahko naprtili krivdo za zatrjevano škodo (izgubljena možnost dedovanja premoženja); zlasti ob dejstvu, da je bil zaradi nepopolnosti zahteve za denacionalizacijo onemogočen njen predhodni preizkus in sta bila neupravičenost vlagateljice za vložitev zahteve za denacionalizacijo in stvarna pristojnost upravnega organa ugotovljiva šele v postopku obravnavanja zahteve. Za obravnavanje zahteve ZDen predpisuje šestmesečni oz. enoletni rok.
ZOR člen 262, 262/1. ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 81/5.
procesna sposobnost podružnice pravne osebe - procesna predpostavka - podružnica pravne osebe - poprava tožbe
Podružnica pravne osebe nima procesne sposobnosti, kar bi vodilo do zavrženja tožbe, vendar le, če se pomanjkljivost ne bi dala odpraviti oziroma če bi rok za odpravo pomanjkljivosti potekel brez uspeha. Tako pa je tožena stranka tožbo ustrezno popravila, in sicer tako, da je pri navedbi firme izpustila dodatek "glavna podružnica" in navedla pravilen naslov sedeža tožeče stranke.
pritožba - pritožbeni rok v postopku izdaje začasne odredbe - zamuda roka - zavrženje pritožbe
Vložitev pritožbe je vezana na prekluzivni rok in je vložena pravočasno, če je do izteka roka izročena sodišču oziroma oddana pri pošti priporočeno ali brzojavno (člen 112 ZPP).
postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog - ugovor proti sklepu o izvršbi - ustavitev izvršbe – nerazumljiv izrek
Sodišče je nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog in o zadevi odločilo meritorno s sodbo. Izrek sodbe pa je glede na procesno situacijo nerazumljiv. Sodišče se je namreč v izreku izpodbijane sodbe izreklo, da se izvršba ustavi. Iz podatkov v spisu pa ni videti, da bi upnik oziroma tožeča stranka umaknil predlog za izvršbo oziroma tožbo.
zamudna sodba – v tožbi zatrjevana dejstva – določanje višine odškodnine v zamudni sodbi
Sodišče prve stopnje je pravilno postopalo, ko je svojo odločitev v izpodbijani sodbi glede višine odškodnine oprlo izključno na v tožbi podana dejstva in pri tem ni samo predvidevalo bodoči tek dogodkov in si samo dodatno iz v tožbi podanih navedb razlagalo posledice, ki lahko vplivajo na višino odmerjene odškodnine.
ZOR člen 177, 177/2. ZPP člen 302, 302/3, 362, 362/3.
odgovornost za škodo od nevarne stvari – motorno vozilo – pešec – oprostitev odgovornosti – nepričakovanost in nepreprečljivost dogodka – omahnitev pešca na cestišče – odločanje v ponovljenem postopku – dolžnost izvedbe dokazov
Za izključno oprostitev odgovornosti imetnika motornega vozila je morala tožena stranka dokazati, da je škoda nastala izključno zaradi ravnanja pokojnega, da je bilo njegovo ravnanje nepričakovano in da se posledicam tega ravnanja imetnik motornega vozila ni mogel izogniti. Vsi trije pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno, oprostitvene razloge pa je treba obravnavati kot izjeme. Sodišče pravilno upošteva, da voznik na sicer pregledni cesti ob jasnem vremenu v naselju, vendar v temi, ob vožnji vozil v koloni ni mogel pričakovati, da bi pešec nenadoma omahnil na cestišče, saj voznik ne more poznati psihofizičnih sposobnosti in zdravstvenega stanja pešca.
V primeru ponovljene glavne obravnave se glede vprašanja ponovne izvedbe dokazov uporabljajo določbe 3. odstavka 302. člena ZPP o opravljanju naroka pred spremenjenim senatom (3. odstavek 362. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0056097
OZ člen 635, 637. ZPP člen 254.
gradbena pogodba - stvarne napake - odgovornost za stvarne napake - garancija - primeren rok - konkurenca odgovornosti za napake in garancije za kvalitetno izvedbo gradbenih del - posebne gradbene uzance - dokazovanje - izvedenec - namen izvedenskega mnenja - postavitev novega izvedenca
Treba je ločiti jamčevalni zahtevek in zahtevek iz pogodbene garancije. Če je izvajalec garantiral kvalitetno izvedbo gradbenih del, mora upravičenec izvajalca o ugotovljenih napakah samo obvestiti, tožbo pa lahko vloži kadarkoli v garancijskem roku.
Namen dokaza z izvedencem ni doseči strinjanje strank glede njegovih ugotovitev. Gre za dokaz, ki je ravno tako kot ostali izvedeni dokazi v postopku podvržen dokazni oceni sodišča v skladu z 8. členom ZPP. Toženčevo nestrinjanje z mnenjem izvedenca, brez ugotovljenih nasprotij ali pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju, ni zadosten oziroma zakonit razlog za dodatno angažiranje izvedenca.
preživnina – določanje preživnine za otroka – pravilo o porazdelitvi preživninskega bremena – stroški življenjskih potreb otroka
Pravilo o porazdelitvi preživninskega bremena ne temelji na metodi matematičnega izračuna, marveč skuša zagotoviti vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi obeh staršev in potrebami otroka oziroma več otrok. Naloga sodišča ni, da bi v sodbi povzemalo in se opredeljevalo do vseh najmanjših izdatkov za otroka, odločilno je, da sodišče zajeme stroške življenjskih potreb otroka. Oceniti mora, koliko približno znašajo potrebe otroka glede bistvenih življenjskih dobrin. Otrok mora biti deležen ne le pokritja najosnovnejših življenjskih potreb, temveč tudi ostalih koristi, ki se odražajo v primerljivem življenjskem standardu z drugimi otroki enake starosti.
plačilo sodne takse za sodbo - razveljavitev sodbe - taksa za sodbo v ponovljenem postopku
Po določilu 1. odstavka 33. člena ZST se v primeru, ko višje sodišče razveljavi odločbo nižjega sodišča, taksa plačana za prvo odločbo, šteje v takso za novo odločbo.
Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom, ki je sestavljen v skladu z ZUP, je javna listina in pomeni dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, četudi ga obdolženec noče podpisati.