stroški postopka – stroški, ki jih je povzročila stranka po svoji krivdi – odtujitev stvari med pravdo – prilagoditev zahtevka
Okoliščina, da je toženec med pravdo odtujil, tožnika pa nista nastali situaciji ustrezno prilagodila tožbenega zahtevka (iz stvarnopravnega v obligacijsko pravnega), in je bil zato njen tožben zahtevek zavrnjen, ne omogoča uporabe določbe 1. odstavka 156. člena ZPP o povrnitvi krivdnih stroškov v korist tožnikov.
prodaja stanovanja - pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom kupnine - razlaga pogodbe - višina pogodbene kazni - neizvršena dela - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti od pogodbene kazni
Pogoj za uporabo 41. člena ZVPot je le pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom kupnine.
Pravilno je sodišče prve stopnje razlagalo nejasno pogodbeno določilo o pogodbeni kazni v korist tožnikov in štelo, da neizvršena dela tožene stranke pomenijo neizvršeno obveznost tožene stranke, ta pa je bila izročiti tožnikoma v celoti dograjeno stanovanje.
Od zahtevanega plačila pogodbene kazni naprej je dolžnik v zamudi, zato je od takrat dalje upnik upravičen do zamudnih obresti od denarnega zneska zahtevane pogodbene kazni.
Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom, ki je sestavljen v skladu z ZUP, je javna listina in pomeni dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, četudi ga obdolženec noče podpisati.
Za navidezno pogodbo bi šlo le v primeru sočasne volje obeh strank, da pogodba med njima nima pravnih učinkov, ko gre za njuno strinjanje o navideznosti pogodbe.
Od intenzivnosti nasilja pri sklenitvi pogodbe je odvisno, ali gre za napako volje ali za neobstoječ pravni posel; samo v primeru, da gre za tako močno nasilje, da stranka s svojo voljo sploh ne more sodelovati pri sklenitvi posla, gre za neobstoječ posel, ker ni nikakršne volje za sklenitev posla ene od pogodbenih strank. Tega pa tožeča stranka ni niti zatrjevala niti dokazala.
Navidezna pogodba nima učinkov med pogodbenima strankama, vendar pa ta hkrati predvideva strinjanje strank o njeni navideznosti, zato je pravnoposlovna volja obeh pogodbenih strank le zaigrana. Gre torej za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani in na drugi strani izjavo te volje navzven, namenjeno drugim, da bi pri teh nastala zmotna predstava. Dokazno breme, da so pravdne stranke želele nekaj drugega in ne tistega, kar so zapisale v pogodbah, je bilo na strani tožnice, tega pa tožnica ni niti zatrjevala niti dokazala.
leasing - kršitev pogodbe o leasingu - poslovna odškodninska odgovornost - neposlovna odškodninska odgovornost - pobotni ugovor
Ker tožnica očita toženki kršitev pogodbe, je potrebno presojati odškodninsko odgovornost toženke po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti (239. člen OZ), ki (kot posebna pravila) izključujejo uporabo splošnega pravila 1. odstavka 131. člena OZ.
Ker ni gotovo, da je bila vročitev tožbe tožencu opravljena pravilno, ne more nastopiti fikcija vročitve, po kateri se šteje, da mu je pisanje vročeno, čeprav se dejansko z njim ni seznanil.
Sodišče na svojo odločitev o tem, katere dokaze bo na naroku izvedlo, ni vezano, saj gre za odločitev procesnega vodstva. Ker je bila tožnica v zadevi že zaslišana, pa ni navedla novih trditev, ki bi narekovali njeno ponovno zaslišanje, je sodišče, kljub temu da ji je pravilno vročilo vabilo na zaslišanje stranke, ni dolžno ponovno zaslišati.
plačilo sodne takse za sodbo - razveljavitev sodbe - taksa za sodbo v ponovljenem postopku
Po določilu 1. odstavka 33. člena ZST se v primeru, ko višje sodišče razveljavi odločbo nižjega sodišča, taksa plačana za prvo odločbo, šteje v takso za novo odločbo.
Stranki, ki ji je bila vročitev opravljena po določbah o nadomestni vročitvi, pa nato za vročitev dejansko ni zvedela, tudi morebiti zato, ker se je pošiljka izgubila, mora biti omogočena vrnitev v prejšnje stanje.
ZNP člen 5, 118. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 70, 70/5, 70/6, 139, 139/1, 154.
solastnina - postopek delitve solastnine - način delitve solastnine - predlog za delitev solastne stvari - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker postavljeni predlog ni dovolj razumljiv, bi moralo sodišče bolj natančno in nedvoumno ugotoviti dejanski interes in voljo udeležencev glede delitve, saj je to v postopkih delitve solastnine bistveno.
ZOR člen 262, 262/1. ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 81/5.
procesna sposobnost podružnice pravne osebe - procesna predpostavka - podružnica pravne osebe - poprava tožbe
Podružnica pravne osebe nima procesne sposobnosti, kar bi vodilo do zavrženja tožbe, vendar le, če se pomanjkljivost ne bi dala odpraviti oziroma če bi rok za odpravo pomanjkljivosti potekel brez uspeha. Tako pa je tožena stranka tožbo ustrezno popravila, in sicer tako, da je pri navedbi firme izpustila dodatek "glavna podružnica" in navedla pravilen naslov sedeža tožeče stranke.
zakonske zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - prenehanje teka zamudnih obresti - tek zamudnih obresti, ki dosežejo glavnico - zamudne obresti od mesečne uporabnine
V kolikor so zamudne obresti od posamezne glavnice - mesečne uporabnine dosegle višino te glavnice v času veljavnosti določbe 376. člena OZ, to je do 21.5.2007, so v trenutku dosega te višine prenehale teči. V kolikor do prenehanja veljavnosti 376. člena OZ obresti niso dosegle glavnice, zanje ne velja več omejitev prenehanja teka z dosego višine glavnice.
Ker se je toženec s poroštveno izjavo zavezal kot porok in plačnik, odgovarja tožeči stranki za preostale obveznosti iz kreditne pogodbe, sklenjene z družbo A. d.o.o., pri čemer pa zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku glede na določbo 1022. člena OZ ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, ampak odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti.
nepopolna vloga – vloga, predložena po odvetniku – zavrženje – vrednost spornega predmeta
Tožbeni zahtevek se ne nanaša na denarni znesek, zato bi moral pritožnik v nasprotni tožbi jasno in določno opredeliti vrednost spornega predmeta. Tega v vlogi ni storil, saj se v navedbah odgovora na tožbo le sklicuje na bistveno premajhno vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka opredelila v tožbi. Tožbena zahtevka sta različna (tožnik zahteva izpraznitev nepremičnine, toženec izstavitev zemljiškoknjižne listine), zato se ne more predpostavljati, da je vrednost spornega predmeta tako za tožbo kot nasprotno tožbo identična.
ZSReg člen 19, 31, 31/2, 32, 32/2, 33/1, 34, 34/1, 36, 36/3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 42, 43. ZNP člen 4, 20, 20/1.
vpis v sodni register – vročanje predloga za vpis prizadetim osebam – prijava udeležbe v registrskem postopku – sprememba poslovnega deleža
Iz predloga za vpis sprememb v sodni register ni razvidno, da bi bile z vpisom, na katerega se nanaša predlog za vpis, prizadete pravice tretjih oseb. Le tedaj bi moralo registrsko sodišče ravnati v skladu z 2. odstavkom 31. člena ZSReg in predlog za vpis in listine, ki so priložene predlogu, vročiti tem osebam.
ZSReg člen 31, 31/2, 36, 36/3. ZNP člen 4, 20, 20/1.
vročanje predloga za vpis v register – prizadetost osebe z vpisom v sodni register – prijava udeležbe v registrskem postopku
Če registrsko sodišče pravice tretje osebe, ki bi lahko bila prizadeta z vpisom, ne more zaznati na podlagi vloženega predloga, ko bi lahko sploh ugotovilo, katerim osebam je treba predlog in listine vročati, določila 2. odstavka 31. člena ZSReg ne more uporabiti.