preživnina – določanje preživnine za otroka – pravilo o porazdelitvi preživninskega bremena – stroški življenjskih potreb otroka
Pravilo o porazdelitvi preživninskega bremena ne temelji na metodi matematičnega izračuna, marveč skuša zagotoviti vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi obeh staršev in potrebami otroka oziroma več otrok. Naloga sodišča ni, da bi v sodbi povzemalo in se opredeljevalo do vseh najmanjših izdatkov za otroka, odločilno je, da sodišče zajeme stroške življenjskih potreb otroka. Oceniti mora, koliko približno znašajo potrebe otroka glede bistvenih življenjskih dobrin. Otrok mora biti deležen ne le pokritja najosnovnejših življenjskih potreb, temveč tudi ostalih koristi, ki se odražajo v primerljivem življenjskem standardu z drugimi otroki enake starosti.
pogodba o naročilu – mandatna pogodba – pooblastilo odvetniku – zavarovanje terjatve iz mandatne pogodbe – naročilo – avans – povrnitev preveč plačanega avansa
Šele po izstavitvi obračuna, če je le-ta urejen v roku 8 dni po zaključku dela, sicer pa v primernem roku po tem, ko je delo po sklenjeni mandatni pogodbi opredeljeno, lahko govorimo o tem, da ima tožnik pravico terjati vračilo preveč plačanega avansa.
ZIZ člen 65, 65/3. SPZ člen 39. ZTLR člen 24, 25. ZZZDR člen 51, 52.
lastninska pravica – originarna pridobitev lastninske pravice – solastnina - posebno premoženje zakonca – skupno premoženje – izvršba – tožba na nedopustnost izvršbe – izvršba na delež solastnika – vpis v zemljiški knjigi – predhodno vprašanje – vknjižbena izjava
Zemljišče je bilo posebno premoženje tožeče stranke, vendar pa se je le-to z gradnjo stanovanjske hiše pomešalo s skupnim premoženjem, zaradi česar je nastala nova stvar, na kateri nastane skupna lastnina dotedanjih solastnikov, ki sta z vknjižbeno izjavo drug drugemu priznala enaka deleža na nepremičnini, ki predstavlja skupno premoženje.
V konkretnem primeru je bila lastninska pravica na nepremičnini vknjižena na oba zakonca. Bistveno je, da je bil v času, ko je bil izdan sklep o izvršbi zoper Z. Č., ta lastnik idealnega solastniškega deleža na nepremičnini, zaradi česar je izvršba tožene stranke na tem deležu dopustna.
Tožba tožnika je nesklepčna, ker bi za uporabo 2. odstavka 147. člena OZ moral zatrjevati in dokazovati, da mu je sodnica škodo povzročila namenoma, in ker tožnik ni ponudil trditvene podlage glede nedopustnosti ravnanja tožene stranke kot sodnice.
Pri presoji protipravnosti sodnikovega dela, ki je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost, je treba izhajati iz narave sodnikovega dela.
OZ člen 154, 154/2, 179, 182. ZVCP člen 28, 28/3, 32, 32/2, 33, 33/1, 33/1-1.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - motorna vozila – trk motornih vozil – obojestranska krivda – denarna satisfakcija – odškodnina za telesne bolečine – odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Kršitve obeh udeležencev nesreče so v neposredni vzročni zvezi s trčenjem, v katerem je bil tožnik poškodovan, zato je krivda udeležencev obojestranska. V tem primeru odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki sta jo pretrpela, v razmerju s stopnjo krivde.
Pooblastilo mora biti pisno, po ustaljeni sodni praksi pa tudi vedno v izvirniku ali overjeni fotokopiji. Pooblastilo, vloženo po faksu ali v fotokopiji, ni izkazano.
VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI
VSL0066507
ZP-1 člen 2, 2/2, 23, 23/1, 23/4, 156, 156-4, 163, 163/10. ZVCP-1 člen 38, 38/4, 234.
milejši predpis – kršitev materialnih določb zakona – prehitevanje – povzročitev prometne nesreče – prepoved vožnje motornega vozila – prepoved reformatio in peius
Vozniku, ki s prekrškom iz ZVCP-1 povzroči prometno nesrečo zaradi kršitve prometnega pravila oziroma določbe o prehitevanju, se sankcije izrečejo na podlagi 234. člena ZVCP-1, veljavnega v času storitve prekrška, saj ZVCP-1E ni milejši predpis, upoštevajoč pri tem sankcije, predpisane za enak temeljni prekršek kot specialni minimum, pri čemer je s tem, ko lahko sodišče po določbi 4. odstavka 23. člena ZP-1 sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila ob v zakonu določenih pogojih tudi odpusti, sodišču tudi v primeru ZVCP-1 dana možnost, da na podlagi ugotovljenih dejstev in izvedenih dokazov, ob upoštevanju splošnih pravil za odmero sankcije, odloči, ali bo sicer obvezno predpisano stransko sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila izreklo ali ne.
Za priposestvovanje stvarne služnosti se zahteva izpolnitev dveh pogojev: 1. da je lastnik gospodujočega zemljišča dejansko izvrševal služnost več kot 20 let in 2. da lastnik služeče stvari temu ni nasprotoval, morebitna nepotrebnost in nekoristnost služnosti pa je pomembna pri presoji utemeljenosti (nasprotne) tožbe za ukinitev služnosti. Drži, da lahko lastnik zemljišča nekemu ravnanju nasprotuje le, če zanj ve. Iz povedanega sledita dva zaključka. Prvič: lastnik gospodujočega zemljišča mora služnost izvrševati na zaznaven način, saj le tako lastniku služečega zemljišča omogoči, da za njegovo ravnanje izve ter mu nasprotuje, in drugič: lastnik služečega zemljišča ne more preprečiti priposestvovanja tako, da se zaradi okoliščin na njegovi strani ne seznani s sicer zaznavnim izvrševanjem služnosti in mu ne nasprotuje.
Ker je služnostna pravica nastala originarno (na podlagi priposestvovanja), zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni sklepčen.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0052288
ZOR člen 56, 56/1, 103, 103/1, 111, 117, 117/2. ZD člen 117, 117/4, 117/5. ZPP člen 8.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost pogodbe - neveljavnost pogodbe - zahtevek na ugotovitev neveljavnosti pogodbe - izpodbojnost pogodbe - oblikovalni zahtevek - dokazna ocena - sposobnost razsojanja - poslovna sposobnost
Sposobnost razsojanja je pogoj za poslovno sposobnost. Nična je pogodba, ki jo sklene oseba, ki nima sposobnosti razsojanja, čeprav ima formalno poslovno sposobnost.
pooblastila pritožbenega sodišča - razveljavitev sodbe - pritožbena obravnava
Pri presoji, ali naj pritožbeno sodišče samo razpiše pritožbeno obravnavo (bodisi zaradi sanacije kakšne procesne kršitve bodisi zaradi tega, ker je ostalo zaradi napačne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno) je treba imeti pred očmi tudi načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka ter ustavno pravico do pravnega sredstva.
obvezno zavarovanje v prometu - višina regresa - omejen regres
Zakonska omejitev uveljavljanja povračila zaradi izgube zavarovalnih pravic po 7. členu ZOZP velja zgolj za glavnico povračila oškodovancem, ne pa tudi za morebitne zamudne obresti.
najem poslovnega prostora - izpraznitev poslovnega prostora - pravica uporabe - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini
Ugovor, da najemnine ni plačevala zato, ker je z uveljavitvijo Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini v letu 1997 postala lastnica spornega poslovnega prostora, ne more biti utemeljen.
Določbe 18. člena Sporazuma, da po končani prenovi objekta pridobijo posamezni podpisniki pravico uporabe na zgrajenih površinah, za katere so združevali sredstva, ni mogoče razumeti tako, da podpisniki pridobijo pravico uporabe kot stvarnopravno pravico v sistemu družbene lastnine, ki je bila po vsebini izenačena z lastninsko pravico, pač pa pravico uporabe v dejanskem pomenu besede kot najemniki.
Zahtevek tožeče stranke po izpraznitvi poslovnega prostora iz krivdnega razloga iz 2. alineje 28. člena ZPSPP je utemeljen, saj je bila toženka v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko jo je tožeča stranka opomnila.
ZOR člen 277, 324, 919, 942. OZ člen 299, 378, 943, 966. ZPP člen 39, 327, 327/1, 327/3.
osebno zavarovanje – nezgodno zavarovanje – zavarovalna vsota – odškodnina – zakonske zamudne obresti – načelno pravno mnenje občne seje VS RS z dne 26. 6. 2002
V primeru, ko stranka iz naslova osebnega zavarovanja zahteva zavarovalno vsoto, katere višina je določena že v zavarovalni pogodbi (in torej ni bila določena šele s sodbo), ni mogoče uporabiti načelnega pravnega mnenja občne seje VS RS z dne 26. 6. 2002.
Pri dedovanju denacionaliziranega premoženja po ZDKG je odločilno, da gre za zemljišča, ki so pred nacionalizacijo pripadala kmetijsko gospodarski enoti, ki je sedaj zaščitena kmetija.
nepopolna vloga – vloga, predložena po odvetniku – zavrženje – vrednost spornega predmeta
Tožbeni zahtevek se ne nanaša na denarni znesek, zato bi moral pritožnik v nasprotni tožbi jasno in določno opredeliti vrednost spornega predmeta. Tega v vlogi ni storil, saj se v navedbah odgovora na tožbo le sklicuje na bistveno premajhno vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka opredelila v tožbi. Tožbena zahtevka sta različna (tožnik zahteva izpraznitev nepremičnine, toženec izstavitev zemljiškoknjižne listine), zato se ne more predpostavljati, da je vrednost spornega predmeta tako za tožbo kot nasprotno tožbo identična.
ZSReg člen 19, 31, 31/2, 32, 32/2, 33/1, 34, 34/1, 36, 36/3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 42, 43. ZNP člen 4, 20, 20/1.
vpis v sodni register – vročanje predloga za vpis prizadetim osebam – prijava udeležbe v registrskem postopku – sprememba poslovnega deleža
Iz predloga za vpis sprememb v sodni register ni razvidno, da bi bile z vpisom, na katerega se nanaša predlog za vpis, prizadete pravice tretjih oseb. Le tedaj bi moralo registrsko sodišče ravnati v skladu z 2. odstavkom 31. člena ZSReg in predlog za vpis in listine, ki so priložene predlogu, vročiti tem osebam.