pridržanje na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice - pogoji za pridržanje
Sodišče prve stopnje je imelo dovolj podlage za ugotovitev, da so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za pridržanje, saj je z izvedencem ugotovljeno, da je pri pridržancu podana paranoidna oblika shizofrenske psihoze in da je nevaren za okolico zaradi bolezensko spremenjenega mišljenja in motenega čustvovanja ter da je zaradi tega pridržanec nepredvidljiv za okolico, tako za ljudi in stvari.
Za priposestvovanje stvarne služnosti se zahteva izpolnitev dveh pogojev: 1. da je lastnik gospodujočega zemljišča dejansko izvrševal služnost več kot 20 let in 2. da lastnik služeče stvari temu ni nasprotoval, morebitna nepotrebnost in nekoristnost služnosti pa je pomembna pri presoji utemeljenosti (nasprotne) tožbe za ukinitev služnosti. Drži, da lahko lastnik zemljišča nekemu ravnanju nasprotuje le, če zanj ve. Iz povedanega sledita dva zaključka. Prvič: lastnik gospodujočega zemljišča mora služnost izvrševati na zaznaven način, saj le tako lastniku služečega zemljišča omogoči, da za njegovo ravnanje izve ter mu nasprotuje, in drugič: lastnik služečega zemljišča ne more preprečiti priposestvovanja tako, da se zaradi okoliščin na njegovi strani ne seznani s sicer zaznavnim izvrševanjem služnosti in mu ne nasprotuje.
Ker je služnostna pravica nastala originarno (na podlagi priposestvovanja), zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni sklepčen.
Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom, ki je sestavljen v skladu z ZUP, je javna listina in pomeni dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, četudi ga obdolženec noče podpisati.
ZIZ člen 65, 65/3. SPZ člen 39. ZTLR člen 24, 25. ZZZDR člen 51, 52.
lastninska pravica – originarna pridobitev lastninske pravice – solastnina - posebno premoženje zakonca – skupno premoženje – izvršba – tožba na nedopustnost izvršbe – izvršba na delež solastnika – vpis v zemljiški knjigi – predhodno vprašanje – vknjižbena izjava
Zemljišče je bilo posebno premoženje tožeče stranke, vendar pa se je le-to z gradnjo stanovanjske hiše pomešalo s skupnim premoženjem, zaradi česar je nastala nova stvar, na kateri nastane skupna lastnina dotedanjih solastnikov, ki sta z vknjižbeno izjavo drug drugemu priznala enaka deleža na nepremičnini, ki predstavlja skupno premoženje.
V konkretnem primeru je bila lastninska pravica na nepremičnini vknjižena na oba zakonca. Bistveno je, da je bil v času, ko je bil izdan sklep o izvršbi zoper Z. Č., ta lastnik idealnega solastniškega deleža na nepremičnini, zaradi česar je izvršba tožene stranke na tem deležu dopustna.
Tožba tožnika je nesklepčna, ker bi za uporabo 2. odstavka 147. člena OZ moral zatrjevati in dokazovati, da mu je sodnica škodo povzročila namenoma, in ker tožnik ni ponudil trditvene podlage glede nedopustnosti ravnanja tožene stranke kot sodnice.
Pri presoji protipravnosti sodnikovega dela, ki je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost, je treba izhajati iz narave sodnikovega dela.
ZZVZZ člen 85. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo – ugotovitev za nazaj – predlog osebnega zdravnika – zavrženje predloga – ne bis in idem – pravnomočnost
Ker je bilo o tožnikovi začasni nezmožnosti za delo v spornem obdobju že pravnomočno odločeno, dejansko in pravno stanje zadeve pa se nista spremenili, je toženec (ZZZS) predlog tožnikovega osebnega zdravnika za ugotovitev retrogradnega bolniškega staleža utemeljeno zavrgel.
stroški postopka – stroški, ki jih je povzročila stranka po svoji krivdi – odtujitev stvari med pravdo – prilagoditev zahtevka
Okoliščina, da je toženec med pravdo odtujil, tožnika pa nista nastali situaciji ustrezno prilagodila tožbenega zahtevka (iz stvarnopravnega v obligacijsko pravnega), in je bil zato njen tožben zahtevek zavrnjen, ne omogoča uporabe določbe 1. odstavka 156. člena ZPP o povrnitvi krivdnih stroškov v korist tožnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0056949
URS člen 22, 23. SPZ člen 77, 77/5. ZPP člen 7, 12, 285.
materialno procesno vodstvo – načelo pomoči prava neuki stranki – mejni spor – določitev meje med nepremičninami – zadnja mirna posest – razjasnjevalna dolžnost sodišča
Razjasnjevalna obveznost sodišča je omejena z osnovno vlogo sodišča, ki mora biti nepristransko. Sodišče mora biti zato pri izvajanja razjasnjevalne obveznosti do določene mere zadržano, upoštevajoč pri tem tudi pravice strank do enakega obravnavanja pred sodiščem, saj lahko prevelika pomoč eni stranki prizadene pravico druge stranke do nepristranskosti sodišča.
Za ugotavljanje obstoja zadnje mirne posesti je nepomembno, da je sporazum o prenosu posestne meje v naravo ničen zaradi formalnih pomanjkljivosti.
neupravičena obogatitev – verzija – verzijski zahtevek – kondikcija
Toženec, ki je odškodnino za nepremoženjsko škodo na osnovi pravnomočne sodbe izterjal v izvršilnem postopku in vedel za zoper izvršilni naslov vloženo revizijo, po uspešni reviziji in razveljavitvi sodbe ne more zavrniti zahtevka za vračilo prejetega s sklicevanjem, da je pošten prejemnik na osnovi 195. čl. OZ.
ZSR člen 74. ZSR člen 82. SZ člen 125, 125/9, 147, 147/3, 150 . SZ-1 člen 175. OZ člen 198. ZPP člen 13, 13/2, 214. ZUP člen 147, 147/2.
privatizacija stanovanj – hišniško stanovanje – stanovanjska pravica – pravica začasne uporabe stanovanja – neprofitna najemnina – profitna najemnina – neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist
Stanovanjska pravica, vezana na opravljanje hišniških del, ki je bila pridobljena po ZSR iz leta 1974, se je z uveljavitvijo ZSR iz leta 1982 preoblikovala v pravico do začasne uporabe stanovanja.
priposestvovanje lastninske pravice - dobra vera - izvenknjižno priposestvovanje
Načeloma res velja, da odsotnost vpisa v zemljiški knjigi izključuje dobrovernost stranke. Vendar pa je vedno treba upoštevati vse okoliščine primera. S pokojnim možem je tožnica dala sporno parcelo odmeriti leta 1975, kar izhaja tudi iz naznanilnega lista. Res je, da naznanilni list ni podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, vendar pa je bila tožnica glede tega v zmoti, saj je očitno mislila, da je postopek v zvezi z pridobitvijo lastninske pravice z izdajo naznanilnega lista končan.
zapuščinski postopek - spor o obsegu zapuščine - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica
Pravica dediča, ki zahteva izločitev po 32. členu ZD, se v primeru spora o obsegu premoženja, ki se izloča, šteje za manj verjetno od pravice drugih dedičev, ki se z izločitvijo ne strinjajo.
ZD zapuščinskemu sodišču ne nalaga dolžnosti izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico šteti za manj verjetno.
Za navidezno pogodbo bi šlo le v primeru sočasne volje obeh strank, da pogodba med njima nima pravnih učinkov, ko gre za njuno strinjanje o navideznosti pogodbe.
plačilo sodne takse za sodbo - razveljavitev sodbe - taksa za sodbo v ponovljenem postopku
Po določilu 1. odstavka 33. člena ZST se v primeru, ko višje sodišče razveljavi odločbo nižjega sodišča, taksa plačana za prvo odločbo, šteje v takso za novo odločbo.
nepremoženjska škoda - duševne bolečine - skaženost - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - spiralni urez po celi dolžini desnega kazalca
Prisoja odškodnine za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti je upravičena le izjemoma, v kolikor bi npr. šlo za izredno intenzivno omejitev življenjskih sposobnosti oškodovanca ali v kolikor bi obstojale posebne okoliščine.
Pooblastilo mora biti pisno, po ustaljeni sodni praksi pa tudi vedno v izvirniku ali overjeni fotokopiji. Pooblastilo, vloženo po faksu ali v fotokopiji, ni izkazano.
VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI
VSL0066507
ZP-1 člen 2, 2/2, 23, 23/1, 23/4, 156, 156-4, 163, 163/10. ZVCP-1 člen 38, 38/4, 234.
milejši predpis – kršitev materialnih določb zakona – prehitevanje – povzročitev prometne nesreče – prepoved vožnje motornega vozila – prepoved reformatio in peius
Vozniku, ki s prekrškom iz ZVCP-1 povzroči prometno nesrečo zaradi kršitve prometnega pravila oziroma določbe o prehitevanju, se sankcije izrečejo na podlagi 234. člena ZVCP-1, veljavnega v času storitve prekrška, saj ZVCP-1E ni milejši predpis, upoštevajoč pri tem sankcije, predpisane za enak temeljni prekršek kot specialni minimum, pri čemer je s tem, ko lahko sodišče po določbi 4. odstavka 23. člena ZP-1 sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila ob v zakonu določenih pogojih tudi odpusti, sodišču tudi v primeru ZVCP-1 dana možnost, da na podlagi ugotovljenih dejstev in izvedenih dokazov, ob upoštevanju splošnih pravil za odmero sankcije, odloči, ali bo sicer obvezno predpisano stransko sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila izreklo ali ne.
Z izpodbijanim sklepom je bila izbrisana zaznamba dodelitve redne brezplačne pravne pomoči pri pritožnikovih nepremičninah. Odločitev o izbrisu takšne zaznambe je v pritožnikovo korist. Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora imeti pravni interes za vložitev pritožbe. Pravni interes je podan, če bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez nje ne bi mogel doseči. Pritožnik takšnega pravnega interesa (pravovarstvenega upravičenja) v zvezi z vloženo pritožbo nima, saj z morebitno ugoditvijo pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa pritožnik ne bi imel nikakršne koristi.
ZOR člen 277, 324, 919, 942. OZ člen 299, 378, 943, 966. ZPP člen 39, 327, 327/1, 327/3.
osebno zavarovanje – nezgodno zavarovanje – zavarovalna vsota – odškodnina – zakonske zamudne obresti – načelno pravno mnenje občne seje VS RS z dne 26. 6. 2002
V primeru, ko stranka iz naslova osebnega zavarovanja zahteva zavarovalno vsoto, katere višina je določena že v zavarovalni pogodbi (in torej ni bila določena šele s sodbo), ni mogoče uporabiti načelnega pravnega mnenja občne seje VS RS z dne 26. 6. 2002.