vknjižba lastninske pravice – sklad kmetijskih zemljišč – vknjižba po 14. členu ZSKZ – listina za vpis lastninske pravice – navodila o izvedbi prenosa kmetijskih zemljišč od družbenih pravnih oseb
Tudi za vpis lastninske pravice na podlagi 14. člena ZSKZ je potrebno predložiti listino v skladu s 40. členom ZZK-1, upoštevajoč smiselno uporabo Navodila o izvedbi prenosa kmetijskih zemljišč od družbenih pravnih oseb, ki niso kmetijske organizacije, v kmetijski zemljiški sklad.
Pri dedovanju denacionaliziranega premoženja po ZDKG je odločilno, da gre za zemljišča, ki so pred nacionalizacijo pripadala kmetijsko gospodarski enoti, ki je sedaj zaščitena kmetija.
Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom, ki je sestavljen v skladu z ZUP, je javna listina in pomeni dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, četudi ga obdolženec noče podpisati.
Iz obvestila o pričetku uporabe Uredbe o evropskem plačilnem nalogu izhaja, da bodo v Sloveniji za izdajo evropskih plačilnih nalogov pristojna okrajna sodišča. Iz besedila tega obvestila izhaja, da je takšna ureditev šele predvidena. Dokler pa ni tudi uzakonjena, je sodišče pri presojanju vprašanja svoje stvarne pristojnosti vezano na uporabo veljavnih postopkovnih določb nacionalnega prava.
odškodnina - nesreča pri delu - nevarna žival - domača žival - krivdna odgovornost
V določenih okoliščinah je lahko nevarna tudi domača žival, in sicer če so njene lastnosti takšne, da običajno nadzorstvo ne zadostuje za zagotovitev varnosti ljudi in premoženja. V konkretnem primeru takšne lastnosti niso bile ugotovljene (škodo je povzročil službeni pes, ki se je med motivacijskim treningom zaradi spolzkega terena zaletel v tožnika), tako da je lahko podana le krivdna odgovornost tožene stranke za škodo, ki jo je tožnik utrpel (če se ugotovi, da ni bilo poskrbljeno za potrebno nadzorstvo službenega psa).
ZPol člen 99, 99/1, 99/1-6, 99/1-7. ZJRM člen 11, 11/1, 11/2.
oprostilna sodba - kazenski postopek - disciplinski postopek - disciplinska odgovornost
Za presojo zakonitosti sklepa o disciplinski odgovornosti ni bistvena ugotovitev, da tožnik z očitanim ravnanjem ni storil prekrška ali kaznivega dejanja, saj sta disciplinski in kazenski postopek ločena. Iz tega razloga oprostilna odločba ne more vplivati na odločitev delodajalca, da ima očitano ravnanje znake kaznivega dejanja in da je podana disciplinska odgovornost delavca.
odškodnina – poškodba pri delu – objektivna odgovornost – nevarna stvar – nevarna dejavnost
Stroj, na katerem je tožnik opravljal delo, sam po sebi ni bil nevaren, vendar pa je že ob najmanjšem aktiviranju pedala prišlo do hitrega obrata bobna (in je tožnik zaradi nepričakovanega pomika pladnja z obema rokama refleksno segel navzgor ter z desnico udaril ob valj likalne naprave), kar je pomenilo večjo in resno potencialno nevarnost, to je nevarnost, ki je kljub zadostni skrbnosti ni bilo mogoče imeti pod kontrolo oziroma ki je še tako skrben nadzor in natančna pravila za delo ne bi mogli preprečiti. Iz tega razloga za škodo, ki jo je tožnik utrpel, objektivno odgovarja tožena stranka.
odškodninska odgovornost - nesreča pri delu - izgubljeni dobiček - navidezna pogodba
Pogodba o poslovnem sodelovanju ima takšno vsebino, da je ne bi sklenil noben resen subjekt na trgu. Realizacija pogodbe bi za eno izmed strank pogodbe z veliko verjetnostjo pomenila uvedbo stečaja. Tudi pogodbena cena je povsem nerealna, nerealna je možnost odstopa od pogodbe. Vse navedene okoliščine dokazujejo, da je pogodba o poslovnem sodelovanju navidezna pogodba, sklenjena le za potrebe pridobitve odškodnine zaradi izgubljenega dobička. Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi izgubljenega dobička ni utemeljen, saj iz navidezne pogodbe, ki med pogodbenima strankama nima pravnega učinka, nastanka dobička niti ni mogoče pričakovati.
ugodilna zamudna sodba – vračunanje darila v dedni delež – vračunanje dolga – sklepčnost tožbe – obličnost darilne pogodbe – zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine
1. Pogoji za izdajo ugodilne zamudne sodbe v delu, ki se nanaša na zahtevek za vračunanje dolga v toženkin zakoniti dedni delež, niso bili podani saj se po ZD v dedni delež zakonitega dediča vračunajo le darila dana s strani zapustnika (46. člen ZD), ne pa tudi dolgovi.
2. OZ v 2. odstavku 538. čl. v primeru neobličnosti darilne pogodbe zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine ne dovoljuje. Takšnega zahtevka ne utemeljujejo niti trditve o pridobitvi lastninske pravice na podlagi 32. člena ZD, saj pri slednji ne gre za njeno poslovno pridobitev.
URS člen 23, 26, 26/1, 23, 26, 26/1. ZPP člen 7, 7/1, 7, 7/1. OZ člen 179, 179. ZVPSBNO člen 25. EKČP člen 6.
kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - predpostavke odškodninske obveznosti
Za sporno razmerje ni mogoče uporabiti določb Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO), saj za to niso izpolnjeni pogoji iz 25. člena ZVPSBNO. Podlago odškodninske odgovornosti toženke je zato treba iskati v prvem odstavku 26. člena Ustave RS (URS), odškodninska odgovornost toženke pa se presoja po splošnih pravilih civilnopravne odškodninske odgovornosti, določenih v Obligacijskem zakoniku - OZ. Tožnik v postopku obstoja pravnopriznane škode, kot ene od obveznih predpostavk odškodninskega delikta ni dokazal, niti s konkretnimi navedbami ni zatrjeval, v čem bi se naj kazalo njegovo duševno trpljenje (npr. stiska zaradi negotovosti ali mu bo odškodnina v pravdnih zadevah, sprva Temeljnega sodišča - Enote in kasneje Okrajnega sodišča, opr. št. P in P, združeno obravnavani pod opr. št. P, sploh priznana.
ZPP člen 5, 443, 450, 450/1, 451, 452, 453. ZPP-D člen 130, 130/1.
spor majhne vrednosti – prekluzija – navajanje dejstev in predlaganje dokazov – nadaljevanje postopka po ZPP-D
Pravdni stranki sta prejeli vsa potrebna opozorila o omejenih možnostih podajanja navedb in dokaznih predlogov v sporu majhne vrednosti v postopku, ki se je pričel pred uveljavitvijo ZPP-D. Možnost enega odgovora na nasprotnikove trditve sta izčrpali že do prve glavne obravnave. Z uveljavitvijo novele ZPP-D se relevantna pravna določila iz členov 450 do 453 ZPP niso spremenila. Zato nista bili v slabšem položaju, kot če bi bila tožba vložena že po novem zakonu.
Ker ne gre za procesni položaj iz 5. odstavka 130. člena ZPP-D, po katerem je sodišče dolžno opozoriti stranke na procesne značilnosti spora majhne vrednosti, če se je v takega spor spremenil zaradi spremenjene mejne vrednosti spora, novo opozorilo in rok za podajo novih pripravljalnih vlog za odgovor na trditve nasprotnih strank ni bilo potrebno.
pogodbena kazen - sklenitev naročniškega razmerja - predčasna odpoved naročniškega razmerja - spor majhne vrednosti
Tožeča stranka je na podlagi dejanskih ugotovitev in na podlagi pravnih pravil upravičena do pogodbene kazni, ker ni izpolnila svoje obveznosti iz naslova prodajne pogodbe - predčasno je odstopila od naročniške pogodbe.
ZNP člen 70, 71, 74, 75, 76. URS člen 15, 15/3, 19, 19/1, 19/2, 35, 51, 51/3.
pridržanje osebe v psihiatrični zdravstveni organizaciji – postopek v primeru pridržanja osebe – hitrost postopka
Postopek o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah je zaradi občutljivosti (posega v osebnostne pravice pridržanega) hiter. Načelo nujnosti in hitrosti postopka zavezuje vse, ki v njem sodelujejo.
vloge – smiselna uporaba določb Zakona o kazenskem postopku
V rednem sodnem postopku se v skladu z določbo 1. odstavka 67. čl. ZP-1 glede vlog smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP). ZKP v 2. odstavku 76. člena glede vlog med drugim določa, da morajo biti podpisane. Vloga, ki je v elektronski obliki (tako kot v obravnavani zadevi), mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. V skladu z določbo 3. odstavka navedenega člena, zahteva sodišče od vložnika vloge, ki ne obsega vsega, kar je treba, da bi se dala obravnavati, naj jo popravi oziroma dopolni; če tega v danem roku ne stori, sodišče vlogo zavrže.
Pritožnica si določbe ZP-1 o zastaranju pregona, navedene v 42. čl. napačno razlaga. Res je sicer, da četrti odstavek 42. čl. ZP-1 določa, da se pretrga zastaranje, če stori storilec v času, ko teče zastaralni rok enako hud ali hujši istovrstni prekršek. Vendar pa je navedena določba le ena od okoliščin, ki pretrgajo zastaranje pregona v okviru izteka absolutnega roka za zastaranje pregona. Postopek o prekršku namreč ni več dopusten, če preteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje postopka o prekršku. To pa je v obravnavani zadevi štiri leta. Glede na to, da je nastopilo absolutno zastaranje pregona dne 07.04.2009 (takrat so potekla štiri leta, ko naj bi bil prekršek storjen), postopek za obravnavani prekršek zoper obdolženega ni več dopusten.
vročanje – smiselna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku – nova dejstva in dokazi
Ker obdolženi nadaljnjih vabil na zaslišanje ni prevzel, mu je bilo vabilo na zaslišanje, ki je bilo določeno na dan 6. maj 2008, vročeno v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) s fikcijo vročitve, tako, da je bilo po puščenem obvestilu o prispelem pismu in izteku roka, v katerem bi obdolženi moral vabilo osebno prevzeti na pošti, 24. aprila 2008 puščeno v hišnem predalčniku. Ker se obdolženi na vabilo sodišča ni odzval, svoje odsotnosti pa tudi ni opravičil, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je odločilo na podlagi dokazov, s katerimi je razpolagalo. Zato se pritožbene navedbe, ki se nanašajo na izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja prekrška, v skladu z določbo tretjega odstavka 157. čl. ZP-1, ob odločanju o pritožbi ne upoštevajo.
ZP-1 v prvem odstavku 151. čl. določa, da se pritožba vloži v osmih dneh po vročitvi sodbe. Glede na navedeno je višje sodišče kot pravočasno štelo pritožbo, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo v roku, ki ga določa ta zakon. Navedb v dopolnitvi pritožbe višje sodišče ni presojalo, ker so prepozne.
Sodišče ni vezano na predlog predlagatelja postopka glede pravne presoje dejanja (3. odst. 132. čl. ZP-1), ob presoji navedb predlagatelja v obdolžilnem predlogu, v povezavi z dokazi, ki jih je presojalo sodišče prve stopnje, pa se izkaže, da je sodišče prve stopnje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja prekrška uporabilo predpis, ki ga ne bi smelo uporabiti.
ZP-1 člen 26, 26/6, 26/7, 55, 55/2, 55/5, 65, 65/4, 155, 155/1-4, 163, 163/10. ZNDM-2 člen 28, 28/2.
postopek pred prekrškovnim organom – možnost izjave o prekršku – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – absolutna bistvena kršitev določb postopka – odmera sankcije – nesorazmerje med težo dejanja prekrška in posledicami prekrška – odpustitev sankcije
1. Obdolženi v postopku pred prekrškovnim organom ni bil poučen v skladu z določbami 55. čl. ZP-1, vendar je sodišče prve stopnje ob odločanju o zahtevi za sodno varstvo kršitev prekrškovnega organa odpravilo in dokazni postopek
dopolnilo po pravilih rednega sodnega postopka (4. odst. 65. čl. ZP-1). Obdolženi je bil zaslišan pred sodiščem in poučen o svojih pravicah, sodišče prve stopnje pa pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo ni upoštevalo izjave kršitelja, ki jo je dal v postopku pred prekrškovnim organom. Kršitelj je sicer ob podajanju osebnih podatkov prekrškovnemu organu res povedal, da je po narodnosti Hrvat ter da ni bil poučen o pravici, da uporablja svoj jezik, vendar to samo po sebi ne pomeni, da je bila že zaradi tega podana absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 4. tč. prvega odstavka 155. čl. ZP-1. Ta bi bila podana samo, če bi bila oseba, ki je imela pravico uporabljati svoj jezik, kljub svoji zahtevi v postopku pred prekrškovnim organom prikrajšana za pravico uporabe svojega jezika oziroma jezika, ki ga razume. Če take zahteve ni bilo, je lahko bistvena kršitev postopka podana samo v primeru, če bi bila zaradi opustitve pouka dejansko onemogočena obramba kršitelja, ker ne bi razumel česa je obdolžen, kaj je podlaga obdolžitve in ne bi mogel spremljati poteka postopka (primerjaj s sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 507/2008).
2. Policist je neprijavljeno blago odkril ob varnostnem pregledu v okviru temeljne mejne kontrole na podlagi pooblastil, ki jih imajo policisti po Zakonu o nadzoru državne meje (ZNDM-2), pa tudi pooblastil, ki izhajajo iz pravnega reda Evropske unije. Na podlagi določbe 2. odst. 28. čl. ZNDM sme namreč policist, ki opravlja mejno kontrolo, opraviti kontrolo potnikov, kontrolo prevoznega sredstva in kontrolo stvari, ki jih ima oseba s seboj.
3. Podano je nesorazmerje glede na težo dejanja prekrška in posledice. Iz odločitve prekrškovnega organa, ki jo je sodišče prve stopnje potrdilo, je razvidno, da je bila obdolžencu za prekršek izrečena globa v znesku 300,00 EUR, ki je na spodnji meji predpisane za prekršek iz 16. tč. prvega odstavka 87. čl. ZICPES. Po navedeni zakonski določbi bi bilo kršitelju možno izreči globo v znesku do 1.200,00 EUR, oziroma, pod pogoji iz 93. čl. ZICPES, to je, v primeru hujše kršitve, do 3.600,00 EUR. Glede na izrečeno globo je torej očitno, da prekrškovni organ obdolženčeve kršitve ni ocenil za hujšo kršitev, prav tako prekrškovni organ ni ugotovil, da bi za blago, ki bi moralo biti dano v carinski postopek, bilo povzročeno ali lahko bilo povzročeno kakršnokoli neplačilo izvoznih ali kakšnih drugih dajatev, ki se plačujejo pri izvozu komercialnega blaga. Prav tako carinski organ ni ugotovil nobene druge obteževalne okoliščine (blago npr. ni bilo skrito), spregledati pa tudi ni mogoče, da je bila carinskemu organu dokumentacija o blagu naknadno dostavljena, pa tudi ne, da je bilo dejanje storjeno iz malomarnosti. Glede na navedeno višje sodišče ugotavlja, da je podano očitno nesorazmerje med težo dejanja prekrška in posledicami prekrška, ki se kažejo v odločitvi prekrškovnega organa, da se blago v carinski vrednosti 62.210,40 eurov vzame.
zagovor obdolženca – dokazni predlog – nova dejstva in dokazi
Očitek obdolženca, da je sodišče kršilo določbe ZP-1, ker ga ni vabilo na zaslišanje policistke S.I., s čimer mu je onemogočilo, da se na ustrezen način izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, kot tudi navedba v pritožbi, da mu je bilo onemogočeno, da v postopku predlaga izvedbo dokazov, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je obdolženca v zahtevi za pisni zagovor opozorilo, da mora v skladu s četrtim odstavkom 114. čl. ZP-1, navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist do odločitve o prekršku, sicer jih pozneje v postopku ne bo mogel uveljavljati, kot tudi, da je lahko navzoč pri izvajanju posameznih dokazov ter da ga bo vabilo k procesnim dejanjem, če bo to zahteval. Obdolženi v roku, ki ga je določilo sodišče prve stopnje za pisni zagovor, ni zahteval ustnega zaslišanja, v pisnem zagovoru, ki ga je podal, pa tudi ni predlagal nobenega dokaza, niti ni zahteval, da se ga vabi k posameznim procesnim dejanjem, ki jih bo sodišče samo izvedlo.