popravni sklep - popravni sklep o dedovanju - predmet popravnega sklepa
Dohodninska obveznost za leto 2005 ni bila predmet zapuščinskega postopka, saj je bila v tem obravnavana le dohodnina za leto 2006. V takšnem primeru s popravnim sklepom ni mogoče spremeniti letnico dohodninske obveznosti, saj ne gre za očitno računsko pomoto, pač pa se na ta način spremeni identiteta ugotovljene obveznosti.
zaupanje otrok v vzgojo in varstvo - določitev stikov - določitev preživnine - izvedba dokaza z izvedencem - pobot preživninskih obveznosti staršev - vzajemnost terjatev
Preživninskih obveznosti vsakega od staršev do enega od njunih skupnih otrok ni mogoče pobotati. Eden od pogojev za pobot je namreč vzajemnost, v tej zadevi pa vzajemnosti ni, saj sta dolžnika preživnin tožnica (za hčer) in toženec (za oba sinova), upniki pa so otroci.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – pogodba o zaposlitvi za določen čas – ustrezna zaposlitev
Ekonomski razlog, ki narekuje prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, je med drugim podan, če zaradi stanja na trgu (prezasičenosti trga) delavec ne more doseči sklenitve zadostnega števila zavarovanj za pokrivanje stroškov dela. Takšne objektivne razmere na trgu so razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na stani delodajalca in ne na strani delavca. Enako stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v zadevah opr. št. Pdp 38/2008, Pdp 216/2008 in Pdp 389/2008.
Tožena stranka ob odpovedi tožniku ni bila dolžna ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas, saj takšna zaposlitev ne predstavlja ustrezne zaposlitve.
prenehanje delovnega razmerja – začasna nezmožnost za delo – delo s skrajšanim delovnim časom
Delavcu, ki je ob poteku odpovednega razloga odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, delovno razmerje preneha z dnem zdravstvene zmožnosti za delo. V tožnikovem primeru to pomeni tedaj, ko se je njegova začasna nezmožnost za delo zaradi spremembe v zdravstvenem stanju spremenila v delovno zmožnost za delo, ki je podlaga za delo s krajšim delovnim časom od polnega.
POGODBENO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055660
ZOR člen 256, 256/2. OZ člen 233, 233/2. ZM člen 16. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14. ------------------------------------------------------------------------- (1) Več Zobec J., Reforma pritožbenega postopka, v Zborniku izbrane teme civilnega prava II. inštitut za primerjalno pravo, Ljubljana, 2007, stran 52 in 53.
pogodbena odškodninska odgovornost – ugovor iz temeljnega posla - nova glavna obravnava pred drugim sodnikom
Tožeča stranka ima v meničnem razmerju med pravdnima strankama položaj remitenta, tožena stranka pa položaj trasanta. Zato lahko podajata trditve iz temeljnega pravnega posla.
izobraževanje – pogodba o študiju – dokončanje študija - šolnina
Ker rok, do katerega bi moral tožnik dokončati študij, ni bil bistvena sestavina pogodbe o izrednem študiju, je tudi po izteku tega roka obdržal pravico izpolniti svojo obveznost ter po končanem študiju ostati v delovnem razmerju najmanj toliko časa, kot je trajalo izobraževanje. Iz navedenega razloga mu je tožena stranka vrniti stroške šolnine.
spor majhne vrednosti – bistvena kršitev postopka – (ne) dokazanost odločilnega dejstva – obstoj ustnega dogovora
Absolutno bistveno kršitev postopka po 15. tč. drugega odstavka 339. čl. ZPP-D zagreši sodišče, (tudi) če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini zapisnikov in med samimi temi listinami. Ob dejstvu, da pa so zaključki sodišča o tem ključnem dejstvu posledica skrbne in vestne presoje tudi drugih izvedenih dokazov, ta okoliščina, četudi bi bila resnična, ne more imeti posledic, ki jih zatrjuje pritožnik.
nadomestilo za prenos avtorske pravice na izvedbi – izvedba iz delovnega razmerja – stvarna pristojnost
Tožnica, kot izvajalka v delovnem razmerju (violina-tutti) svojega zahtevka po izplačilu nadomestila za prenos materialnih in drugih pravic na izvedbah, ni utemeljevala na podlagi civilnopravne avtorske oz. izvajalske pogodbe ter neposredno na določbah ZASP, temveč izključno na podlagi pogodbe o zaposlitvi ter splošnega akta delodajalca. Ker gre za spor iz delovnega razmerja, je za njegovo rešitev po določbi 1b) 5. čl. ZDSS-1 pristojno odločati delovno sodišče.
V kolikor takšen sporazum med delavci in delodajalcem ni dosežen na ravni kolektivne pogodbe, ima delodajalec v 126. čl. ZASP izrecno pooblastilo, da v okviru same pogodbe o zaposlitvi, pri sklepanju delovnega razmerja, z vsakim posameznim izvajalcem posebej, dogovori pogoje glede prenosa moralnih in materialnih pravic izvajalcev.
Po določbi splošnega akta tožene stranke, da pripada izvajalcu nadomestilo za prenos materialnih pravic na izvedbah nadomestilo v obliki odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja, ki ni nižje od 20 % in ne višje od 50 % zadnje neto plače za polni delovni čas za vsako leto redne zaposlitve pri toženi stranki, je tožnica glede na vrednotenje delovnih mest glasbenikov v orkestru kot tuttistka upravičena do nadomestila v višini 20 %.
ZZK-1 člen 79. ZIZ člen 272. ZPP člen 274, 274/1, 339, 339/1.
začasna odredba - zaznamba spora - originarna pridobitev lastninske pravice - zavarovanje nedenarne terjatve - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve
Tožeča stranka lahko zahteva pravno varstvo z zaznambo spora le, če je predmet tožbenega zahtevka ugotovitev „izvirne“ lastninske pravice.
Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve varuje vrstni red pridobitve pravice tožeče stranke na nepremičnini le glede oseb, ki vpis predlagajo na podlagi zasebne listine, ki že vsebuje dolžnikova razpolagalna dejanja.
Tožeči stranki je mogoče priznati pravni interes za vložitev predloga za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve po 272. in naslednjih členih ZIZ.
izvršba - izvršilni naslov - izpolnitev obveznosti
Dolžnik z ugovorom uveljavlja ugovorni razlog iz 2. tč. I. odst. 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in smiselno zatrjuje, da je izvršilni naslov nedoločen, zato ne ve komu mora izpolniti terjatev. Po določbi člena 21 ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0020821
KZ-1 člen 73, 73/1, 186, 186/5. ZCS-1 člen 12, 27, 28, 29. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 378, 378/4. Ustava RS člen 29, 35, 36.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – varnostni ukrep – odvzem predmetov – sprememba sodbe
Hišna preiskava, za katero je potrebna odredba sodišča, se ne nanaša na vozila, ki so v javnem prometu lahko podvržena policijski in carinski kontroli kot v obravnavanem primeru, in vozniška kabina tovornega vozila na vožnji, enako kot osebni avtomobil, ki se kot zaprt prostor prav tako lahko uporabi za spanje, ne predstavlja prostora za bivanje, tudi če voznik v njej prespi, in za uporabnika ne predstavlja prostora, ki zagotavlja varstvo uporabnikove zasebnosti enako kot stanovanje.
Sodišče prve stopnje je namreč napačno ocenilo, da iz razloga, ker obdolženec ni lastnik prevoznega sredstva, in ker ni razloga za sklepanje, da bi lastniki vozila vedeli, kaj v njem prevaža, vozila kot prevoznega sredstva ni mogoče odvzeti. Pri tem je sodišče prve stopnje napačno sklepalo, da bi za odvzem prevoznega sredstva v obravnavanem primeru moral biti izpolnjen eden od pogojev iz drugega odstavka 73. člena KZ-1, ki določa, da se predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje ali so nastali s kaznivim dejanjem, smejo vzeti tudi, kadar niso storilčeva last, če to zahteva splošna varnost ali moralni razlogi, v obravnavanem primeru pa noben od teh razlogov ni podan. Takšna razlaga je napačna.
zaznamba – sklep o izvršbi - zaznamba sklepa o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče ne presoja razlogov, od katerih je odvisna morebitna utemeljenost ugovora zoper sklep o izvršbi, katerega zaznamba je predmet postopka.
S tem, ko je sodišče prve stopnje zaključilo, da dolžnik ni postopal v skladu s pravili, saj za odjavo ogrevanja oz. izključitvi dolžnika iz obstoječega ogrevanja v večstanovanjski hiši ni pridobil soglasja vseh etažnih lastnikov, ter da ga dejstvo, da pretežni del leta preživi drugje in ne v predmetnem stanovanju, ne odvezuje obveznosti, h katerim je zavezan kot lastnik stanovanja, pa se je spuščalo že v materialno pravno presojo utemeljenosti njegovega ugovora, kar pa v tej fazi postopka, v kateri se presoja le, ali je ugovor obrazložen, ni dopustno.
invalid III. kategorije – zaključeno zdravljenje – zmožnost za delo
Pri tožnici – invalidki III. kategorije – ni mogoče ponovno ocenjevati delazmožnosti, ker diagnostika in zdravljenje še nista zaključena. Iz tega razloga je treba šteti, da je pri njej še vedno podana invalidnost III. kategorije in da je še nadalje zmožna za drugo ustrezno delo z že podanimi omejitvami.