Študentska organizacija Slovenije - financiranje - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - civilnopravna zadeva - zavrženje tožbe - subsidiarni upravni spor - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Ker se z izpodbijanimi sklepi ne odloča o pravicah, obveznostih oziroma pravnih koristih s področja zadev, ki so dane tako tožeči stranki kot njenim organizacijskim oblikam povezovanja v izvrševanje z javnim pooblastilom (5. do 8. člen ZSkuS), pač pa o medsebojnem razmerju dveh pravnih oseb, in sicer tožene stranke in tožeče stranke (ki je ena od njenih organizacijskih oblik povezovanja, obe pa imata po določbah ZSkuS lahko povsem enaka javna pooblastila in lahko opravljata enake dejavnosti), katerih medsebojni odnosi so urejeni s Študentsko Ustavo (katero je na seji dne 17.12.2003 sprejel tudi Študentski zbor tožeče stranke, kar izhaja iz uradnih objav), v obravnavanem primeru ne gre za takšne odločitve nosilca javnih pooblastil, zoper katere je predvideno sodno varstvo pravic v upravnem sporu. Študentska Ustava je po presoji sodišča avtonomen, temeljni akt, s katerim so študentje, združeni v organizacijske oblike, zgolj uredili položaj, delovanje in organiziranost samoupravne skupnosti študentov Slovenije in njenih organizacijskih oblik, ki so v prirejenem položaju. V njej pa so med drugim podrobneje uredili tudi organe tožene stranke, sestavo le-teh ter njihove pristojnosti.
Čeprav Študentska Ustava sodnega varstva zoper sklepe drugostopnega organa Razsodišča tožene stranke ne ureja, je vprašanje legitimnosti ukrepov tožene stranke, predvidenih v Študentski Ustavi, kot so odvzem statusa organizacijske oblike tožene stranke in začasna zamrznitev sredstev organizacijski obliki tožene stranke, po presoji sodišča civilnopravna zadeva, saj imata v obravnavanem primeru obe stranki status subjekta civilnega prava in gre za spor glede civilnih pravic in obveznosti, dogovorjenih s ŠU. Ker gre v obravnavanem primeru za statusno vprašanje, in sicer za odvzem statusa organizacijske oblike tožene stranke tožeči stranki ter posledično, zamrznitev odvajanja sredstev organizacijski obliki tožene stranke, ki je predvideno v Študentski Ustavi.
izvedensko mnenje - narava razgovora pred komisijo - obvezno cepljenje otrok - opustitev cepljenja na predlog staršev - mnenje komisije za cepljenje
Mnenje komisije za cepljenje iz 3. odstavka 22.c člena ZNB je izvedensko mnenje, zato je treba strankam glede na določbe 3. odstavka 146. člena in 194. člena ZUP pred izdajo odločbe dati možnost, da se izjavijo o njem. Ta pravica ne more biti konzumirana s pravico staršev iz 2. odstavka 22.c člena ZNB, da zahtevajo razgovor pred komisijo.
ZRud člen 99a/1, 115, 115/1-2, 84, 84/1, 99a, 99a/1, 115, 115/1-2, 84, 84/1, 99a. Pravilnik o strokovni izobrazbi in usposobljenosti tehničnih vodij, vodij tehničnih služb in nadzorno-tehničnega osebja pri raziskovanju ali izkoriščanju rudnin ter o strokovnih izpitih in ustrezni praksi samostojnih projektantov rudarskih projektov člen 20, 20/3, 2, 5, 7, 20, 20/3, 2, 5, 7.
vpis v imenik - tehnični vodja rudarskih del - potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu - imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu
Ker so podatki o opravljenem strokovnem izpitu sestavni del vpisa v imenik (1. odstavek 99.a člena ZRud), postane predmet vpisa tudi podatek, za katero delovno mesto je bil opravljen. Zato ne drži ugovor, da v zakonu ni pooblastila, da se oseba vpiše v imenik za posamezno področje. Na podlagi opravljenega strokovnega izpita za vodjo strojne službe rudarskih del na površinskih kopih vpis v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu za tehnično vodenje rudarskih del - kot tehnični vodja rudarskih del, ni mogoč.
URS člen 15, 49, 50, 157. ZZasV člen 20, 36, 36/1. ZJRM-1 člen 6, 7, 8, 11, 12, 16. ZUP člen 9, 138, 145, 146, 214, 214/1, 214/1-5.
zasebno varovanje - podelitev službene izkaznice zasebnega varovanja za varnostnika - načini uresničevanja pravic - omejevanje človekovih pravic - načelo sorazmernosti - zadržek javnega reda - načelo zaslišanja stranke
Poseg iz 2. alinee 1. odstavka 36. člena ZZasV je tako intenziven v pravico tožnika, da ga je treba presojati na podlagi 3. in ne na podlagi 2. odstavka 15. člena Ustave. Brez dvoma je cilj, ki mu določba 2. alinee 1. odstavka 36. člena ZZasV sledi, legitimen, to je ustavno dopusten in stvarno upravičen. Poseg je tudi primeren, saj je z njim možno prispevati k uresničitvi navedenega cilja. Tisto, kar manjka in zaradi česar je obrazložitev izpodbijanega akta pomanjkljiva, tako da sodišče ne more opraviti vsebinskega preizkusa njene zakonitosti, pa je vprašanje, ali je predmetni ukrep v primeru tožnika nujen glede na konkretne okoliščine primera, tako da je teža posledic za tožnikovo pravico iz 3. odstavka 49. člena v zvezi z 1. odstavkom 50. člena Ustave sorazmerna vrednosti zasledovanega cilja. Iz tega sledi, da mora pristojni upravni organ v vsakem posamičnem primeru, ko negativno odloči o izdaji službene izkaznice, v odločbi utemeljiti, zakaj je glede na konkretne okoliščine pravnomočne odločbe o prekršku, ki mora imeti elemente nasilja, zavrnitev izdaje službene izkaznice v skladu z načelom sorazmernosti in da je zaradi tega omejitev pravice prosilca dopustna. Del pravne določbe, ki dopušča oziroma zahteva presojo upravnega organa z vidika načela sorazmernosti, je pojmovna zveza /.../“ z elementi nasilja“. Zato mora pristojni organ v vsakem primeru najprej ugotoviti, ali sploh gre za prekršek, ki ima elemente nasilja že po samem zakonu, kar je tožena stranka v konkretnem primeru upoštevala; vendar pa mora pristojni organ poleg navedenega tudi ugotoviti, če je predmetna oseba po pravnomočni odločbi bila izvajalec nasilja v tolikšni meri in v takih okoliščinah, ki z vidika načela sorazmernosti opravičujejo zavrnitev službene izkaznice, ker glede na aktualne okoliščine stanja na področju zasebnega varovanja ni sprejemljiv blažji poseg v pravice tožnika. To pa pomeni tudi, da tožena stranka v takih primerih ne more odločati po skrajšanem postopku, ampak mora dati tožniku možnost, da se izjavi o pravno relevantnih dejstvih pred izdajo odločbe.
trošarina - trošarina za energente za pogon gozdarske mehanizacije - vračilo trošarine
V obravnavani zadevi je sporno, ali je šteti energente za pogon transporterja traktorjev, transporterja rezervnih delov, mehanične delavnice, transporterja goriva in gozdnih kamionov šteti kot energente, ki se porabijo za pogon gozdarske mehanizacije (vključno s traktorji). Glede na vsebino 9. odstavka 54. člena ZTro je navedeno olajšavo tolmačiti restriktivno, tako, da se nanaša le na traktorje in drugo kmetijsko in gozdno mehanizacijo.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna korist - obstoj javne koristi - ponudba za odkup zemljišča - odškodnina
Razlastitvena upravičenka je pred vložitvijo zahteve za razlastitev tožnikom posredovala ponudbo za odkup zemljišča, kot to določa 97. člen ZUreP-1. Tožniki so imeli možnost, da posredovano ponudbo sprejmejo ali odklonijo, slednje pa so tudi storili zaradi po njihovem mnenju ponujene prenizke cene. S tem pa so nastopili pogoji za uvedbo obravnavanega postopka in dovolitev izvedbe postopka ureditve mej in parcelacije. Do faze postopka, v kateri se bo določila ustrezna odškodnina oziroma primerna nadomestna nepremičnina, pa še ni prišlo, saj bo organ šele po izvedenem ugotovitvenem postopku odločil o sami razlastitvi, torej o prenosu lastninske pravice na razlaščenih nepremičninah in njihovi izročitvi v posest razlastitvenemu upravičencu.
Glede na posebnost postopka javnega razpisa je tudi po presoji sodišča v pristojnosti strokovne komisije, da oceni realnost podanih podatkov prijavitelja na javni razpis. Na strani prijavitelja je, da utemelji izpolnjevanje zahtevanih pogojev in da sledi razpisni dokumentaciji.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - stranka v postopku
Ko gre za vprašanje, kdo ima pravico udeleževati se postopka izdaje gradbenega dovoljenja, se ni mogoče omejiti le na tiste, ki svojo pravico do udeležbe v postopku izpeljujejo samo iz pravic, vpisanih v zemljiško knjigo, saj lahko stranke to pravico dokazujejo tudi z listinami (3. odstavek 62. člena ZGO-1). Glede na dejstvo, da je bil objekt male hidroelektrarne zgrajen po gradbenem dovoljenju in da ima tudi uporabno dovoljenje (torej ne gre za črno gradnjo), in glede na to, da tudi iz projekta za izdajo gradbenega dovoljenja izhaja neposredna bližina male hidroelektrarne in nameravane rekonstrukcije oziroma dograditve žage, je tožeča stranka verjetno (1. odstavek 267. člena ZUP) izkazala okoliščine, ki opravičujejo njeno udeležbo v postopku, s tem pa tudi pogoje za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP.
Obravnavani zahtevki občinam so plačila za promet blaga oziroma storitev po 1. točki 3. člena ZDDV. Šlo je za organiziranje konkretnih projektov oziroma opravljanje raznih storitvenih dejavnosti, opravljene naloge pa so razvidne iz specifikacij zahtevkov. Nobene od tam navedenih nalog ni mogoče obravnavati, kot da jih je tožnik opravil v okviru javnih pooblastil na podlagi zakona in se zato ne bi štel za davčnega zavezanca (3. odstavek 13. člena ZDDV).
Tožnik ni upravičen do vračila zamudnih obresti za sporni znesek glavnice, ker ne gre za neupravičeno odmerjen ali preveč odmerjen davek, saj je bil davek, ki si ga je tožnik odbijal, obračunan v sistemu samoobdavčitve.
Glede ugotovitve, ali je bila ponudba sprejeta, je po mnenju sodišča, ker ZKZ podrobnejših določil o tem nima, treba uporabiti določbe 28. in 29. člena OZ. V primeru, da odgovor na ponudbo sicer izraža sprejem, hkrati pa predlaga, naj se v nečem spremeni ali dopolni, se šteje, da je naslovnik ponudbo zavrnil in sam dal drugo ponudbo svojemu prejšnjemu ponudniku.
Določba 1. odstavka 23. člena ZKZ, ki glede vprašanja prednostne pravice pri nakupu gozdov napotuje na ZG, narekuje organu, da tega uporabi kot specialni predpis, ki glede prednostne pravice pri nakupu gozda določa drugače kot ZKZ.