Stališče sodišča druge stopnje, ki v nasprotju s stališčem sodišča prve stopnje terja za pravno veljavnost dogovora o gradnji tudi anticipirano določitev višine solastninskih deležev graditeljev, najprej nasprotuje določbi 34. člena OZ, po katerem je lahko predmet pogodbe zgolj določljiv (obligatio incerta), takšen pa je, če pogodba vsebuje podatke, s katerimi ga je mogoče določiti (prvi odstavek 38. člena OZ). Namen takšne zakonske ureditve predmeta pogodbe, ki širi meje veljavnosti pogodbe na podlagi dopustnosti njegove ohlapnejše opredelitve, je zajeti tudi vse tiste situacije, ko pogodbeni stranki v naprej ne moreta točno poznati vseh elementov, ki bodo vplivali na to, da se uresniči izpolnitveno ravnanje, pa tudi dogovorjeni pogodbeni namen oziroma kavzo pogodbe, kot tudi ne, kakšen točno bo obseg izpolnitvenega ravnanja in doseženi rezultat, v konkretnem primeru torej - kakšna bo vrednost bodočih prispevkov pogodbenikov k nastanku solastne nepremičnine in s tem posledično kakšen solastninski delež bo pripadel eni in drugi pravdni stranki. Nižji standard opredelitve opisanega predmeta pogodbe, ki je tu „določen za nazaj“ (aposteriori) in ne že substancirano v naprej (apriori), je v takšnih primerih torej sorazmeren nižji stopnji spoznavne prognoze uresničitve predmeta pogodbe (oziroma tudi njene kavze) s strani ene in druge pogodbene stranke, torej posledično tudi določitvi solastninskih deležev v korist tretjih, ki bodo ustrezali bodočim, še ne gotovim in vnaprej nedoločljivim prispevkom pogodbenih strank.
Dogovor o skupni gradnji ima stvarno pravne učinke, če vsebuje tudi dogovor, da bo gradnja podlaga za pridobitev solastninske pravice oziroma spremembo obstoječih solastninskih deležev, pri čemer ni nujno, da bi bila s takšnim dogovorom določena tudi že višina novih solastninskih deležev. V primeru da novi deleži niso vnaprej določeni, se v pravdi ugotavljajo glede na okoliščine konkretne zadeve, če pa tudi to ni mogoče, pa se domneva, da so enaki.
V izpodbijani drugostopni sodbi omenjena „nekonsistentnost“ zaradi zapisa besedne zveze vknjižba „skupne“ lastninske pravice v izreku tožbenega zahtevka, ki se torej nanaša „zgolj“ na sicer materialnopravno napačen, vendar pa tudi nepotreben pravni opis vrste lastninske pravice, ki ni nujen, obvezen sestavni del tožbe in samega tožbenega zahtevka, in na katerega sodišče zato tudi ni vezano v smislu določbe 2. člena ZPP (načelo dispozitivnosti), je odpravljiva z delno zavrnitvijo tožbenega zahtevka v tem delu ali vsaj z opustitvijo omenjene opisne navedbe vrste lastninske pravice iz tožbenega zahtevka. Ne gre torej za pravno upoštevno protislovnost v samem izreku tožbe kot tudi ne za kontradiktornost med dejstvenim temeljem tožbe in njenim procesnim delom (izrekom), ki bi zahtevala materialnopravno zavrnitev tožbenega zahtevka zaradi nesklepčnosti tožbe.
Če kupec natoči gorivo vedoč, da za to nima denarja oziroma ustreznega drugega plačilnega sredstva, že tako ravnanje pomeni začetek spravljanja v zmoto prodajalce na bencinskem servisu (jasno je, da je točenje in s tem prilastitev goriva dovoljena le ob pričakovani takojšnji poravnavi plačila zanj). Z dejstvom obsojenčevega odhoda z neplačanim gorivom, na podlagi odobritve prodajalcev po in na podlagi obsojenčevega lažnega zatrjevanja, da bo gorivo naknadno plačal, je bilo kaznivo dejanje goljufije dokončano in škoda uresničena.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – nevarna vožnja v cestnem prometu – lahka telesna poškodba – opis dejanja v obtožnem predlogu
Opis dejanja mora v primeru, ko se storilcu očita kvalificirana oblika kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po tretjem odstavku 324. člena KZ-1B, (ko ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka za posledico prometno nesrečo z lahko telesno poškodbo ene ali več oseb) vsebovati opis poškodb, ni pa treba, da so v opisu navedeni abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe iz 122. člena KZ-1.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali je mogoče izpodbijati vzročno zvezo med dejstvom, katerega posledica je izguba zavarovalnih pravic (npr. da vozilo ni tehnično brezhibno) in nastankom škode v primerih, ko gre za prostovoljno zavarovanje, ne glede na določila splošnih pogojev zavarovanja.
prenos krajevne pristojnosti - obnova kazenskega postopka - odločanje o zahtevi za obnovo - izločitev sodnika - izločitveni razlog
Dodaten izločitveni razlog iz tretjega odstavka 412. člena ZKP se nanaša na sodnika, ki je sodil na prvi stopnji (zato tak sodnik ne more odločati o zahtevi za obnovo postopka v isti zadevi), ne pa tudi na prepoved sodelovanja sodnikov pritožbenega sodišča, ki so odločali o pritožbi zoper sodbo v prejšnjem postopku.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – hišna preiskava – utemeljeni razlogi za sum
Zbrani podatki, s katerimi je razpolagal preiskovalni sodnik v času odločanja o izdaji odredbe o hišni preiskavi, po kvaliteti in kvantiteti dosegajo standard utemeljenih razlogov za sum, to je specifični in artikulirani verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje.
V sodni praksi lahko nastane vprašanje razmerja med institutom prekluzije in načelom materialne resnice, ki se nakazuje tudi v konkretni zadevi, ko je sodišče prve stopnje dalo prednost institutu prekluzije, pritožbeno sodišče pa načelu materialne resnice.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZJShemFO člen 1, 1/2, 9, 9/4.
dopuščena revizija - jamstvo države - vnovčenje jamstva države - jamstvena shema Republike Slovenije - poroštvo države - obveznost vnovčitve jamstva
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bil zakonodajalčev namen pri kreditih, zavarovanih z jamstvom Republike Slovenije po Zakonu o jamstveni shemi Republike Slovenije, izključiti uporabo določb Obligacijskega zakonika o poroštvu, ki upniku zagotavljajo pravico izbirati, ali bo terjatev uveljavljal od poroka ali od glavnega dolžnika.
prenos krajevne pristojnosti – lažja izvedba postopka
Dejstvo, da bi predlagano sodišče laže izvedlo kazenski postopek, samo po sebi ne more opravičevati prenosa krajevne pristojnosti. To dejstvo mora biti izraženo v tolikšni meri, da razlogi, ki kažejo na večjo ekonomičnost oziroma lažjo izvedbo postopka, prevladujejo nad primarnimi naveznimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti.
Zavarovanec ni ravnal dovolj skrbno, ker tožnika pred košnjo ni obvestil o tem, da je v travi pepel. Nižji sodišči sicer nista posebej ugotavljali ali je zavarovanec vedel za nevarnost zdrsa na pepelu, vendar je treba upoštevati, da gre pri tem za dejstvo, ki spada v trditveno in dokazno sfero toženke. Ta pa v zvezi s tem dejstvom ni postavila relevantnih trditev.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pripor – sklep o upravičenosti pripora – preizkus, ali so še podani razlogi za pripor - skrajšani postopek
Zahteve za varstvo zakonitosti ni dovoljeno vložiti zoper sklep, s katerim sodišče na podlagi tretjega odstavka 432. člena ugotovi, da so razlogi za pripor zoper obdolženca še podani.
STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018034
ZPP člen 367c. SZ člen 116.
dopuščena revizija - priposestvovanje - privatizacija - pridobitev lastninske pravice na stanovanju
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da tožnica ni pridobila lastninske pravice na spornem stanovanju na podlagi priposestvovanja.
ZOR člen 154. ZTPDR člen 73. ZVZD člen 5. Zakon o varstvu pri delu člen 26.
dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost delodajalca - poškodba v zvezi z delom - Center za socialno delo - varnost pri delu - opustitev dolžnega ravnanja - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - protipravnost - krivda - fizični napad stranke na delavko centra za socialno delo
Vrednostno merilo predvidljivosti negativne posledice ravnanja, ki je vsebovano v načelu prepovedi povzročanja škode, ne daje opore za sklep, da je kršitev pozitivnega prava značilnost ravnanja, ki bi morala biti nujno podana, da bi bilo to ravnanje protipravno v pomenu predpostavke splošne neposlovne odškodninske odgovornosti. Fizični napad stranke na toženčevega zaposlenega ni običajno tveganje, ki bi ga moral ta sprejeti. Konkretna škoda je predvidljiva posledica toženčeve opustitve zagotavljanja varnostnih ukrepov za zagotovitev osebne varnosti zaposlenih na centru za socialno delo, zlasti upoštevaje njegovo specifično dejavnost. Zaradi posebne občutljivosti problematike, ki jo toženec obravnava, se namreč stiske strank izkazujejo tudi v povečani možnosti nastanka konfliktnih situacij, ki se lahko končajo tudi z ogrozitvijo oziroma posegom v psihofizično stanje zaposlenih delavcev na CSD.
pogojna obsodba – izrek pogojne obsodbe storilcu, ki prizna krivdo
S posebno določbo petega odstavka 58. člena KZ-1 je zakonodajalec dopustil omilitev siceršnjih pogojev za izrek pogojne obsodbe za tiste primere, ko storilec prizna krivdo po obtožnem aktu ali sklene sporazum z državnim tožilcem. Možnost njenega izreka je omejil na kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen najmanj pet let zapora, kar pomeni, da jo je mogoče izreči za vsa kazniva dejanja s predpisano minimalno kaznijo, nižjo od pet let zapora, torej tudi za kazniva dejanja s predpisano kaznijo najmanj treh let zapora (drugi odstavek 58. člena KZ-1) in tudi za kazniva dejanja s predpisano minimalno kaznijo enega leta zapora (za kakršno je šlo tudi v obravnavanem primeru).
Z dvakratnim pozivom na popravo tožbe je bil tožnik ustrezno poučen in seznanjen z načinom in vsebino poprave tožbe kot tudi posledicami svoje neaktivnosti. Neomejena pomoč in angažma sodišča, za katerega se zavzema v reviziji, bi lahko ustvarjala neuravnotežen položaj strank in predstavljala poseg v nepristransko delovanje sodišča.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007761
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2, 423. KZ-1 člen 173, 173/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – postopek z zahtevo za varstvo zakonitosti – seja senata - kršitev kazenskega zakona - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let – spolno dejanje – zloraba položaja
Že iz samega opisa dejanja v izreku sodbe sodišča prve stopnje dovolj določno izhaja obsojenčev položaj do petletne oškodovanke, dokazni zaključek o tem zakonskem znaku pa je izrecno obrazložen v sodbah - že tako zatrjevan in dokazno potrjen obsojenčev položaj je bil zadosten za zaključek sodišča o njegovi zlorabi.
USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DEDNO PRAVO
VS0018091
OZ člen 184, 184/1, 184/2. ZOR člen 204, 204/1, 204/2. ZUstS člen 23, 23/1, 23/2. URS člen 156. ZPP člen 80, 211, 211/1, 363, 363/1. ZS člen 107, 107/2.
prekinitev postopka - začetek postopka za presojo ustavnosti - dedovanje in odstop terjatve za povrnitev nepremoženjske škode - odločba Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je v zadevi U-I-88/15-9 in Up-684/12-32 ugotovilo neustavnost 204. člena ZOR. Določba 204. člena ZOR pa je povsem identična določbi 184. člena OZ, ki jo je treba uporabiti v obravnavanem primeru. Zaradi povsem enake ureditve v obeh določbah se je Vrhovnemu sodišču vzpostavil dvom v ustavnost 184. člena OZ.
Po določilu 156. člena Ustave oziroma prvega in drugega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) mora (Vrhovno) sodišče, če pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, postopek prekiniti in začeti postopek pred ustavnim sodiščem. Zaradi navedenega je Vrhovno sodišče revizijski postopek prekinilo in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti 184. člena OZ. Revizijski postopek se bo nadaljeval po odločitvi ustavnega sodišča.
OZ člen 33, 33/5, 247, 247/1, 250, 251, 251/1, 251/2.
dopuščena revizija - glavna pogodba - predpogodba - pogodbena kazen - izpolnitev obveznosti - akcesornost - pravica zahtevati sklenitev glavne pogodbe - prekluzivni rok
Tožnica ima pravico do zahtevanega plačila pogodbene kazni, dogovorjenega za primer neizpolnitve obveznosti iz predpogodbe, le, (1) če je bila veljavno dogovorjena njena pravica zahtevati sklenitev glavne pogodbe in (2) če je ta prenehala, ker je v posledici toženčeve kršitve predpogodbe zahtevala plačilo pogodbene kazni (in s tem uresničila svoje odstopno upravičenje). Če pogodbeno razmerje iz kakšnega drugega razloga ne velja oziroma razpade (npr. zaradi poteka časa), pogodbena kazen odpade.
skupno premoženje zakoncev - samostojni podjetnik posameznik (s. p.) - premoženje samostojnega podjetnika posameznika - obveznosti iz podjetniške dejavnosti zakonca - obveznosti zakoncev - nerazdelna odgovornost zakoncev
V primeru, če je eden od zakoncev (ali oba) samostojni podjetnik posameznik (s. p.), je del skupnega premoženja lahko tudi podjetniško organizirano premoženje, če je pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze. Podjetnik namreč ni pravna oseba in prav tako ne njegovo podjetje. To pa pomeni, da so tudi obveznosti, nastale v zvezi z opravljanjem podjetniške dejavnosti v okviru s. p.-ja, lahko obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, za katere odgovarjata zakonca nerazdelno (kot to določa drugi odstavek 56. člena ZZZDR).