ZDR-1 člen 39, 39/1. ZS člen 99, 212, 212, 212/5, 266.
Spor o pristojnosti – stvarna pristojnost - začasna odredba pred uvedbo sodnega postopka
Iz vsebine predlagane začasne odredbe in navedb v predlogu je povsem jasno razvidno, da se v tej zadevi spor ne bo mogel nadaljevati kot gospodarski spor, ampak kot individualni delovni spor. Upnik s predlagano začasno odredbo zahteva, da se dolžniku za čas trajanja delovnega razmerja pri upniku prepove opravljanje dela in vodenja poslov za konkurenčno družbo. Kot podlago za predlagano začasno odredbo upnik navaja določbo prvega odstavka 39. člena ZDR-1 o tem, da med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati dela ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40, 40/4. OZ člen 62.
solidarna pomoč - uporaba pravil civilnega prava - daljša bolezen - potek obdobja daljše bolezni
Ker Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji s svojo določitvijo pravice do solidarnostne pomoči ne daje jasnega odgovora na vprašanje poteka trimesečnega obdobja, je treba smiselno uporabiti pravila civilnega prava.
Rok (obdobje) iz 4. točka 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji , po katerem je delavec upravičen do solidarnostne pomoči v primeru daljše bolezni, je materialni rok, ki je določen v mesecih in ne v dnevih, zato je v skladu z zgoraj napisanim treba uporabiti določbo OZ.
obrazloženost sodbe sodišča druge stopnje - odgovor na pritožbene navedbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče druge stopnje je v ponovljenem postopku glede obstoja odpovednega razloga povzelo le razloge (pa še to ne v celoti), ki jih je v razveljavitvenem sklepu navedlo Vrhovno sodišče, ki je odločalo o reviziji tožene stranke. Sodišče druge stopnje je odločalo o pritožbi tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje, zato bi moralo zavzeti stališče do vseh relevantnih pritožbenih navedb in do sodbe sodišča prve stopnje (lahko tudi, ne pa nujno, z razlogi Vrhovnega sodišča). Sodba, ki ne odgovori na pritožbene navedbe, je obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka in je ni mogoče preizkusiti.
ZUPJS člen 32, 32/1, 34, 34/1, 42, 42/1. ZUP člen 139, 139/1.
pravica do otroškega dodatka - priznanje pravice - izpolnjevanje pogojev - odločanje organa - obstoj pogojev v času odločanja
Zakonsko besedilo prvega odstavka 32. člena ZUPJS določa začetek teka obdobja, od katerega dalje se priznajo denarni prejemki. Prvi dan v mesecu ni mišljen kot edini dan v mesecu, od katerega dalje je mogoče priznati prejemek. Določba torej ne izključuje možnosti, da organ odločanja prizna začetek prejemanja denarnega prejemka na kakšen drug dan v mesecu, po vložitvi vloge, če upravičenec na ta dan izpolni pogoje.
Prvi odstavek 32. člena ZUPJS ni specialna določba, ki bi drugače kot prvi odstavek 139. člena ZUP določala, da lahko organ pri odločanju upošteva le dejstva, ki so nastala do prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Časovni mejnik, katera dejstva organ še lahko upošteva pri odločanju, sega v čas do izdaje odločbe.
ZJV člen 24, 35, 39, 149, 149/1, 149/1-3. ZUP člen 214, 251, 254.
dopuščena revizija - premestitev - obrazložitev sklepa o premestitvi - prepis zakonskega razloga
Ob izhodišču, da je treba sklep predstojnika o premestitvi in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS obravnavati kot celoto, mora komisija pri zagotavljanju standarda zadostne obrazložitve ob presoji pritožbe javnega uslužbenca zoper prvostopenjski sklep poleg določbe 24. člena ZJU upoštevati tudi določbo 214. člena ZUP, iz katere izhaja, kaj mora vsebovati obrazložitev odločbe. To izhaja tudi iz prvega odstavka 254. člena ZUP, po katerem se določbe tega zakona, ki se nanašajo na odločbo, smiselno uporabljajo tudi za odločbo o pritožbi. Standardu obrazloženosti pisnega sklepa o pravici oziroma obveznosti javnega uslužbenca ne zadosti le prepis zakonske opredelitve razloga za premestitev javnega uslužbenca.
ZDR-1 člen 87, 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 204, 204/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja
V delovnem sporu se ne ugotavlja kazenska odgovornost za kaznivo dejanje, pač pa le, ali ima kršitev delovnih obveznosti znake kaznivega dejanja. Delodajalec mora kršitev obveznosti opredeliti tako, da je iz njenega opisa mogoče ugotoviti znake kaznivega dejanja.
pogodba o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - statusno preoblikovanje - oddelitev - sposobnost biti stranka - procesna sposobnost - pasivna legitimacija
Revizija ima prav, da prvotno tožena stranka A., bb d.o.o. ni ista pravna oseba kot sedaj A., cc d.o.o.. Revidentka je z oddelitvijo nastala 23. 12. 2013. Do tedaj je bila sestavni del A., bb d.o.o., ki ji je bila vročena tožba in je nanjo tudi odgovorila. Tako prenosna kot prevzemna družba sta sodelovali v postopku in vedeli, da se tožba glasi na A. d. o. o., ulica..., to je skrajšano firmo in sedež, ki je od 23. 12. 2013 dalje pripadala revidentki. Nobena o spremembi sodišča ni obvestila. Revidentka je v spis 24. 1. 2014 vložila celo pripravljalno vlogo kot da spremembe ne bi bilo. Zato njena trditev, da se postopka ni udeleževala, ni resnična.
ZJV člen 68, 68/2, 68/3. ZDR člen 52, 54. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - zakonit razlog - nadomeščanje začasno odsotnega delavca - začasno povečan obseg dela
Ni mogoče slediti stališču, da tožnica začasno odsotne javne uslužbenke ni mogla nadomeščati, ker slednja zaradi dolgotrajne bolniške odsotnosti del na delovnem mestu „višji referent“ ni nikoli opravljala. Ravno zaradi odsotnosti te uslužbenke je bila pogodba o zaposlitvi s tožnico sploh sklenjena. Prav tako ni mogoče pritrditi stališču, da ni šlo za nadomeščanje, ker naj tožena stranka nadomeščanja ne bi zagotovila v razumnem roku. Presoja, ali sploh in kdaj bo delodajalec nadomestil začasno odsotnega delavca, je v izključni pristojnosti delodajalca.
invalidska pokojnina - priznanje invalidnosti - kategorija invalidnosti - dokaz z izvedencem - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave v postopku
Ob prepričljivosti izvedeniškega mnenja tima izvedencev praktično najvišje medicinske pedagoške in znanstvene ustanove bi bilo iskanje dodatnih medicinskih izvedeniških mnenj v nasprotju z določbami 254. člena ZPP, pa tudi prvega odstavka 11. člena ZPP, po katerem si mora sodišče prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški in onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku.
sprejem nove pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi - odpovedni razlog - odškodnina - razlika plače
V primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ko je delavec na podlagi 90.člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) sprejel ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi na drugem ustreznem delovnem mestu, se je izoblikovala enotna praksa, da delavec nima pravice do integracije na podlagi nezakonito odpovedane pogodbe, ima pa pravico do ustrezne odškodnine, ker ostaja v zaposlitvi na podlagi nove pogodbe, če mu ta znižuje pravice iz delovnega razmerja, predvsem višino plače. Takšna praksa se je oblikovala predvsem na podlagi tega, da delavec ostaja še naprej zaposlen pri delodajalcu, res pa ob objektivno slabših pogojih na podlagi nove pogodbe, ki je bila sicer zakonito sklenjena. Če se delavčeva zaposlitev pri delodajalcu tudi na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi prekine, to pomeni novo okoliščino, ki pretrga vzročno zvezo med nezakonitostjo odpovedi prve pogodbe o zaposlitvi in slabšim položajem delavca na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi, sklenjene v smislu 90. člena ZDR.
ZUS-1 člen 14, 14/2, 22, 22/1. ZPP člen 334, 334/2, 383.
umik revizije
Po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 se v upravnem sporu za vprašanje postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe ZPP. Vprašanje umika revizije v ZUS-1 ni urejeno, ZPP pa v 383. členu določa, da se za revizijo, če ni v določbah o reviziji drugače določeno, smiselno uporabljajo določbe ZPP o pritožbi, med drugim tudi drugi odstavek 334. člena ZPP. Ta določa, da lahko stranka umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Ob smiselni uporabi navedene določbe za revizijo je Vrhovno sodišče po prejemu vloge, s katero je tožeča stranka umaknila revizijo, ugotovilo umik revizije.
Stanovanje, ki se je pred prodajo že uporabljalo za bivanje, že zaradi tega, ker zanj ne ob prodaji niti kasneje uporabnega dovoljenja ni bilo mogoče dobiti, ni imelo pravnih lastnosti, ki se za stanovanja običajno pričakujejo v pravnem prometu.
Merilo znižanja kupnine je razmerje vrednosti. Zato je treba ugotoviti: (1) vrednost, ki bi jo imela stvar na trgu brez napake, (2) vrednost, ki bi jo imela stvar na trgu z ugotovljeno napako, (3) razliko med njima izraziti v razmerju (odstotku) in (4) v tem razmerju znižati kupnino iz pogodbe.
pravica uporabe stanovanja - imetnik stanovanjske pravice - dolžnost sklenitve najemne pogodbe - izselitev - ugovor zastaranja - prekluzija - trditveno breme - pravočasnost navajanja trditev glede ugovora zastaranja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker je pritožbeno sodišče nepravilno štelo, da je bila trditvena podlaga za ugovor zastaranja podana prepozno, je (zaradi česar vprašanja zastaranja ni obravnavalo) kršilo določbi 286. in 286.a člena ZPP, ta kršitev pa bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007735
ZKP člen 75, 372, 372-5, 374, 420, 420/5.
kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – odmera kazni – individualizacija kazni – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev – menjava zagovornika
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti mora že v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje vsebinsko z argumenti uveljavljati kršitev zakona (procesnega ali materialnega), ki jo uveljavlja kasneje v zahtevi, ne glede na dejstvo, da je pritožbo vložil drug zagovornik, kot vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti.
pravica do pravnega sredstva - pritožba - odločitev o več pritožbah zoper isto sodbo
Namen in upravičenost pravnih sredstev je v odpravljanju napačnih odločitev - ta bi bil popolnoma izničen, če sodišče druge stopnje o pritožbi ne bi odločilo, s tem pa bi bilo tudi negirano načelo dvostopenjskega sojenja.
Pravna podlaga pravice do popravka je podana že na ustavni ravni (40. člen Ustave). Z zakonom je mogoče določiti le način uresničevanja te pravice (način uresničevanja pravice pa ne more posegati v samo substanco pravice). Normativna hipoteza 40. člena Ustave ne predvideva, da bi moralo biti obvestilo, katerega popravek se zahteva, netočno, neresnično.
Določbe šeste alineje prvega odstavka 31. člena ZMed ni mogoče razlagati tako ozko, da presoja nesorazmernosti pomeni le presojo količine (vrstic) besedila obvestila in popravka. Že sama opredelitev popravka iz četrtega odstavka 26. člena ZMed kaže, da mora presoja izhajati iz vsebinskega izhodišča in ne (samo) količine.
Ker torej izvrševanje pravice do popravka nujno trči ob nasprotne ustavne pravice, je treba med kolidirajočimi pravicami vzpostaviti ustrezno ravnovesje (15. člen Ustave).
Ker iz njegove vsebine ne izhaja nič, kar bi bilo objektivno žaljivo oziroma bi lahko šlo na rovaš prikrajšanja tožničine ustavne pravice do popravka, je bilo treba revizijske očitke tudi v tem delu zavrniti kot neutemeljene.
Dokazno moč izvedenčevega mnenja in njegove izpovedbe sodišče ocenjuje po načelu proste presoje dokazov, enako kot vse ostale dokaze, pri čemer sodišča ne veže nobeno formalno dokazno pravilo (stališče v zahtevi, da naj bi bilo izvedensko mnenje s področja forenzičnih preiskav pisave kot dokaz v postopku dopustno le, če je izvedenec pri svojem delu razpolagal z vsaj šestimi ad hoc odvzetimi primerjalnimi podpisi, gre razumeti prav v smeri zavzemanja za neke vrste formalno dokazno pravilo).
Kršitev pravice obrambe ni podana, saj je bila obrambi dana možnost grajanja izbrane metode dela izvedenca.
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/2, 106/6. ZPP člen 371, 371/2.
dopuščena revizija - razmerja med starši in otroki - razveza zakonske zveze - stiki z otrokom - obseg stikov - prazniki - počitnice - nadomestitev odpadlega stika z otrokom - bolezen otroka - predložitev potrdila o zdravstvenem stanju otroka
Stopnja konkretizacije otrokovih stikov v sodni odločbi je odvisna od zmožnosti medsebojne komunikacije staršev. Če sta starša zmožna medsebojnega sporazumevanja o otrokovih stikih oziroma ko stopnja soglasja med njima to dopušča, je lahko okvir stikov določen nekoliko bolj ohlapno. Če pa medsebojna komunikacija med staršema ni mogoča ali je zelo otežena, morajo biti zaradi varstva koristi otrok stiki v odločbi določeni natančno in jasno.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZTLR člen 25.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - dogovor o skupni gradnji - gradnja na tujem svetu - vlaganja v nepremičnino - lastninska pravica na zemljišču
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali konkretni dogovor o gradnji objekta izključuje možnost izvirne pridobitve lastninske pravice na zemljišču, na katerem stoji objekt (25. člen ZTLR).