OZ člen 133, 133/3, 133/4. ZPP člen 41, 41/1, 45, 133, 133/3, 180, 180/2, 370, 37073, 376, 376/5.
okoljska tožba - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - imisije - odstranitev škodne nevarnosti - običajne meje imisij - škoda, ki presega običajno mejo - opravljanje splošno koristne dejavnosti - upravičeni ukrepi - preventivni ukrepi - trditveno in dokazno breme - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - nedenarni tožbeni zahtevek - zavrženje revizije
Zahtevek po četrtem odstavku 133. člena OZ je utemeljen le, če se ugotovi preseganje običajnih meja imisij in če je preventivni ukrep, ki ga predlaga prizadeti tožnik, upravičen. Ker preseganje običajnih meja imisij v konkretnem primeru ni bilo ugotovljeno, tožnica z revizijo ne more uspeti, pa čeprav bi bila revizija glede presoje o (ne)primernosti predlaganih ukrepov utemeljena.
dovoljenost revizije - novo pooblastilo za revizijo - nepopolna revizija - zavženje revizije
Izpodbijana odločba pritožbenega sodišča je bila izdana 25. 9. 2013. Pooblastilo, ki ga je reviziji priložil odvetnik tožnika, je bilo sestavljeno 15. 8. 2013 in torej ni novo v smislu določila 95. člena ZPP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007740
ZKP člen 105, 285a, 285a/3-5. KZ-1 člen 57, 74.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – priznanje - kršitev kazenskega zakona - poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja - samovoljnost – premoženjskopravni zahtevek – odvzem premoženjskopravne koristi – pogojna obsodba s posebnim pogojem
Ob izreku pogojne obsodbe sodišče oceni ali za njen izrek zadošča splošen pogoj iz drugega odstavka 57. člena KZ-1 ali pa je treba določiti še dopolnilne, posebne pogoje, ki jih kot utrditev opozorila lahko sodišče določi zato, da bi pogojna obsodba dosegla svoj cilj.
Predmet tožbenega zahtevka je denarna terjatev, ki se skladno z določbama prvega in tretjega odstavka 393. člena OZ deli med tožnike po enakih delih. Vrednost izpodbijanega dela za vsakega od revidentov po navedenem kriteriju znaša 3.347,69 EUR in ne dosega praga za dovoljenost direktne revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - izločitev sodnika - razlogi za izločitev
Morebitni izločitveni razlog, ki se nanaša na konkretno sodnico, še ne utemeljuje pristranskosti celotnega sodišča. Predloga za delegacijo pa prav tako ne utemeljuje predlagateljevo očitno nezadovoljstvo z izidom neke druge pravde, v kateri je nastopal kot stranka.
ZKP člen 201, 201/1-3, 212, 371, 371/1-11. ZIKS-1 člen 151, 151/5.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – podaljšanje pripora – obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu
Zdravljenje po ZDZdr ni alternativni ukrep priporu. Pripornikom, ki potrebujejo psihiatrično zdravljenje v bolnišnici, je ustrezno zdravljenje zagotovljeno na oddelku za forenzično psihiatrijo v zdravstvenem zavodu.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - postopek odločanja v primeru naloga in prošnje za izročitev
Če je zoper isto osebo pravnomočno odločeno, da se preda državi članici in izroči tretji državi, odloči o tem, ali se osebo preda državi članici ali izroči tretji državi, senat treh sodnikov Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
OZ člen 50, 190, 238, 239/1, 520, 520/1. SPZ člen 38, 38/5. ZPP člen 370, 370/3.
izpolnitveni zahtevek - navidezna pogodba - odkupna pravica - pridržek lastninske pravice - revizija - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Revidentka v reviziji zgolj ponavlja svoje pritožbene trditve, na katere je odgovorilo že sodišče druge stopnje, zato vrhovno sodišče nanje odgovori zgolj v tistem delu, ki predstavlja dovoljene revizijske razloge.
Ob smiselni uporabi 334. člena ZPP je Vrhovno sodišče v upravnem sporu po prejemu vloge, s katero je revident umaknil revizijo, ugotovilo umik revizije.
Cilj in namen predobravnavnega naroka ni pogajanje med obdolžencem in sodiščem, temveč je to le faza postopka, v kateri je obdolžencu dana možnost, da se izjavi o krivdi ter o nadaljnjem teku kazenskega postopka.
Z navajanji o pričakovanju obsojenca, da mu bo ob priznanju krivde izrečena krajša zaporna kazen od tiste, ki jo je predlagala državna tožilka in le ta nadomeščena z delom v splošno korist, vložnik uveljavlja pritožbeni razlog po 374. členu ZKP (ki v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dovoljen) in ne kršitve kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP v zvezi s šestim odstavkom 285.č člena ZKP.
V primeru, ko se najemodajalec in najemnik s pogodbo (pred ali po prenehanju najemnega razmerja) ne dogovorita o povrnitvi vlaganj, ki jih je na najetih nepremičninah opravil najemnik v soglasju z najemodajalcem, pridejo za presojo takšnega zahtevka v poštev določbe o neupravičeni pridobitvi iz prvega odstavka 190. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).
Tožnik je obogatitev toženke utemeljeval z množico dejstev, od katerih nekatera zaradi zgoraj opredeljenih značilnosti kondikcijskih zahtevkov res ne vodijo do zaključka o toženkini obogatitvi, vendar je za presojo sklepčnosti bistvena tožnikova trditev, da s cenilcem dokazuje tudi večvrednost nepremičnine.
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/2, 395, 395/1, 420, 420/2. URS člen 25.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz – pravice obrambe - pravica do pravnega sredstva - presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri pridobitvi dokazov niso bile kršene ne človekove pravice niti določbe ZKP, ki bi posebej določale, da je dokaz, pridobljen na način kot v obravnavanem primeru, nezakonit.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe – izločitev – rok za zahtevo za izločitev - obvestilo o seji pritožbenega senata - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – pravni pouk – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev – zagovornik
Ker pravica zahtevati izločitev sodnikov v zakonskem roku ni bila uveljavljana, obsojenca ne moreta šele v izrednem pravnem sredstvu trditi, da naj bi sodišče zagrešilo procesno kršitev kot posledico kršitve iz 6. točke 39. člena ZKP in s tem kršilo pravico do nepristranskega sodišča.
predlog za dopustitev revizije - odsvojitev poslovnega deleža - spor med družbeniki glede veljavnosti pogodbe - vrednost spornega predmeta - direktna revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Spor med družbeniki glede veljavnosti pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža ni gospodarski spor, zato ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta (166.640,00 EUR) predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot družinski član stranke v postopku - strokovni sodelavec
Objektivna nepristranskost, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, bi utegnila biti prizadeta, če bi v sporu sodilo sodišče, na katerem je kot strokovna sodelavka zaposlena hči (in vnukinja) tožencev.
ZIZ člen 3, 15, 40c, 40c/1, 40c/3, 42, 42c/2. ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 117, 117/1, 397, 397/1.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršilni postopek - predlog za obnovo postopka - razveljavitev klavzule pravnomočnosti
Za odločanje o predlogu za obnovo postopka za vrnitev v prejšnje stanje in razveljavitev klavzule pravnomočnosti v izvršilnem postopku, ki teče na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi VL, je krajevno pristojno sodišče, ki je krajevno pristojno glede na dovoljena sredstva izvršbe.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 94, 94/1. ZUP člen 260, 260-5, 268, 270. URS člen 23, 25.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - sofinanciranje iz javnih sredstev - obnova upravnega postopka - odločba izdana v obnovljenem postopku - odpravljen sklep o obnovi postopka - ugoditev reviziji
Glede na stanje stvari v konkretni zadevi (obstoj pravnomočne odločbe, izdane v obnovljenem postopku, in pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje v zvezi s to odločbo ob hkrati pravnomočno odpravljenem sklepu o obnovi postopka) je Vrhovno sodišče zaradi zagotovitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave RS) in sodnega varstva (23. člen Ustave RS) reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbi ugodilo ter odpravilo odločbo tožene stranke, izdano v obnovljenem postopku. Glede na določbe 268. člena in 270. člena ZUP se namreč odločba izda v obnovljenem postopku le na podlagi sklepa oziroma odločbe o uvedbi oziroma dovolitvi obnove, ta pa je bil s (sicer kasnejšo) sodbo prvostopenjskega sodišča pravnomočno odpravljen. Postopek se mora zato v celoti vrniti v stanje pred izdajo izpodbijanega upravnega akta in revidentke posledice odločbe, izdane v obnovljenem postopku, ne smejo zadeti, do česar bi v primeru, da v tem upravnem sporu izpodbijana sodba ne bi bila spremenjena (oziroma razveljavljena), lahko prišlo.
dovoljenost revizije - davčna izvršba - pogoji za dovoljenost revizije niso izpolnjeni - navedena vrednost spora - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan - sklicevanje na kršitve ustavnih pravic
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta očitno ne presega mejni znesek 20.000,00 EUR, revizija po vrednosti ni dovoljena.
Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ne (iz)postavlja, temveč zgolj navaja, da je revizija dovoljena po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ni zadostil standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja. Tega pa tudi ni storil s sklicevanjem na kršitev pravic iz 22. in 25. člena Ustave RS, ne da bi hkrati opredelil s temi kršitvami povezano pravno vprašanje, njegov pomen za odločitev v obravnavani zadevi in v čem ga je sodišče prve stopnje rešilo nezakonito.
Revident tudi ni izkazal zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, kot razloga za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj ni navedel niti pravnega vprašanja niti odločb Vrhovnega sodišča, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 73, 73/2, 82, 82/2. ZPP člen 111, 111/2, 112, 112/1, 112/2.
pravočasnost pritožbe - napačen naslov sodišča
Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je bil tožeči stranki po odvetniku vročen v ponedeljek 17. 2. 2014, kar je razvidno iz podpisane vročilnice, ki se nahaja v sodnem spisu. Od naslednjega dne, torej od 18. 2. 2014 dalje, je treba šteti začetek petnajstdnevnega roka za vložitev pritožbe.
Petnajstdnevni rok za vložitev pritožbe se je iztekel v torek 4. 3. 2014, to je bil zadnji dan, ko je še bilo mogoče vložiti pravočasno pritožbo. Iz podatkov na pisemski ovojnici, ki je pripeta pritožbi in se nahaja v sodnem spisu, pa je razvidno, da je bila pritožba oddana priporočeno na pošto 24. 3. 2014. Zato je glede na prekluzivni petnajstdnevni rok vložena prepozno in jo je treba kot prepozno zavreči.
Neutemeljeno je sklicevanje na to, da je Upravno sodišče Republike Slovenije v Sloveniji samo eno in da s preselitvijo ni prišlo do ustanovitve drugega sodišča, tako da njegova identiteta ne more biti sporna, zato naslov ni bistven sestavni del in bi morala biti storitev izvedena naslovniku (upravnemu sodišču) in ne „naslovu“. Vloga je namreč pravočasna le, če pravočasno prispe na pristojno sodišče.
razrešitev članov sveta - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
V ZLPLS ni določeno, da je zoper sklep o imenovanju članov Sveta fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presojalo, ali ima izpodbijani Sklep naravo upravnega akta iz 2. člena ZUS-1, katerega značilnost je po zgoraj citiranih določbah, da je izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije in da vsebuje vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje upravnega akta.
Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilen zaključek izpodbijanega sklepa, da obravnavani Sklep ne vsebuje take vsebinske odločitve in ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije Državnega zbora.