ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 94. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 96, 203, 203/1, 220, 220/2-b, 221, 221/3, 239.
dovoljena revizija - odstop od stališč Komisije - carinski dolg - glavni zavezanec - zloraba sistema NCTS - napaka carinskih organov - opustitev vknjižbe carinskega dolga - odpust carinskega dolga
V postopku ugotovljena zloraba sistema NCTS pri avstrijskem namembnem uradu se po presoji revizijskega sodišča lahko kvalificira kot napaka carinskih organov v smislu b točke drugega odstavka 220. člena CZS, ki je po tej določbi eden od pogojev, da se carinske dajatve ne naložijo osebi, ki je sicer zavezana k plačilu. Ker se je revident v vseh svojih vlogah, tudi v pripombah na zapisnik carinskega organa, skliceval na navedeno okoliščino in odločitvi o naknadni vknjižbi zaradi te okoliščine tudi nasprotoval, je po presoji revizijskega sodišča podal ustrezno trditveno podlago za uporabo b točke drugega odstavka 220. člena CZS. Ker carinski organ pred odmero carinskega dolga ni preizkusil, ali so izpolnjeni vsi pogoji za opustitev odmere carinskega dolga po navedeni določbi, je zmotno uporabil materialno pravo.
dovoljenost revizije - odločba o razlastitvi - vrednostni kriterij ni izkazan - splošna retorična nekonkretizirana vprašanja - vprašanja, ki se ne nanašajo na vsebino spora - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V obravnavani zadevi je s sporno odločbo o razlastitvi in zavrnitvi zahteve za izrek ničnosti odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka odločeno le o prenosu lastninske pravice, izbrisu zaznamb, izbrisu stvarnih služnosti in služnosti stanovanj, ter o zavrnitvi zahteve za izrek ničnosti. V tej odločbi obveznost oziroma pravica revidenta ni izražena v denarni vrednosti, zato uveljavljani pogoj po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Revident je razpršeno navedel številna splošna retorična vprašanja, v zvezi s tožbenimi očitki napačne uporabe materialnega prava in kršitvami določb ZUP. Niti eno vprašanje ni konkretizirano. Njegovo nestrinjanje z zakonsko in podzakonsko ureditvijo, ter z razlogi upravnih aktov in izpodbijane sodbe, in navedba revizijskih razlogov, brez konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, pa za dovoljenost revizije tudi ne zadošča. Poleg tega se nekatera njegova splošna vprašanja ne nanašajo na vsebino tega upravnega spora in na vsebino izpodbijane sodbe (prvi odstavek 83. člena ZUS-1), na nekatera pa je odgovor jasen že na podlagi branja zakonskih odločb, oziroma glede nekaterih vprašanj obstaja ustaljena upravno sodna praksa Vrhovnega sodišča, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Revident tudi ni izkazal, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo prav tako uveljavlja. Njegova splošna navedba (da ostaja brez obsežne zasebne lastnine, ki je ustavno varovana kategorija, in da so mu z nezakonitimi in nepravilnimi odločbami in izpodbijano sodbo evidentno kršene njegove temeljne človekove pravice po 33. členu Ustave RS, in druge z Ustavo zagotovljene pravice: enakost pred zakonom, enako varstvo pravic in pravica do sodnega varstva) namreč, glede na trditveno in dokazno breme, ki je na njegovi strani, za dovoljenost revizije, zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta, ne zadošča.
ZDen člen 26, 44, 44/1, 72, 72/2, 85, 85/1, 85/2. ZUS-1 člen 59, 59/1, 59/2-2, 85. ZNNZ člen 37, 38, 39. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 4, 5. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 13, 14.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - denacionalizacija - vrednotenje stavbnih zemljišč - stanje zemljišča po času odvzema iz posesti - izhodiščna vrednost kmetijskih zemljišč - enoten faktor za vrednotenje stavbnih zemljišč - exceptio illegalis - glavna obravnava v upravnem sporu
Podržavljenje na podlagi ZNNZ se je izvedlo v dveh fazah, najprej z nacionalizacijo lastninske pravice, nato pa z odvzemom pravice uporabe in izročitvijo zemljišča v posest občini oziroma drugemu uporabniku. Ker je do dokončnih učinkov podržavljenja prišlo šele z odvzemom nepremičnine iz posesti prejšnjega lastnika, je v obravnavani zadevi to tisti čas, ki je pravno odločilen za ugotavljanje stanja podržavljenega zemljišča za potrebe vrednotenja po določbah 44. člena ZDen.
Ker pravilo iz prvega odstavka 44. člena in drugega odstavka 85. člena ZDen ne temelji na sedanji tržni vrednosti podržavljenega premoženja, nezakonitosti in neustavnosti ureditve iz 13. in 14. člena Navodila ni mogoče utemeljiti s sklicevanjem na tržno vrednost stavbnega zemljišča glede na njegovo lokacijo. Ker tudi vzpostavljanje enakosti med upravičenci, ki so premoženje dobili vrnjeno v obliki odškodnine v različnih obdobjih izvajanja zakona, ne temelji na tržni vrednosti premoženja, nespremenjena izhodiščna vrednost iz 4. člena Odloka ni v nasprotju s prvim odstavkom 44. člena ZDen.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZJC člen 2, 2/2. URS člen 22, 23, 70, 70/1.
dovoljenje za uporabo javnih površin za izvedbo javne prireditve - dovoljenje za zaporo ceste - pravica do udeležbe - tožba, vložena po preteku prireditve - pravi interes za vložitev tožbe - ugotovitvena tožba - stvarno premoženje občine - javno dobro - posebna pravica uporabe javnega dobra
Stališče sodišča prve stopnje, da si stranka v zvezi s postopkom izdaje dovoljenja za uporabo javnih površin za izvedbo javne prireditve ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, saj je bila javna prireditev končana še pred vložitvijo tožbe in je zato treba njeno tožbo zavreči, je v nasprotju s prvim odstavkom 23. člena Ustave (pravica do sodnega varstva).
ZUS-1 člen 83, 83/4. ZUP člen 281, 281/1. ZEKom člen 38, 38/4. ZUP člen 260, 260-9.
podelitev radijskih frekvenc - obnova postopka - pravni interes za revizijo - zodpravljen izpodbijani akt, v drugem upravnem sporu - potrebni stroški za odgovor na revizijo
Ker je bil akt, ki je bil predmet izpodbojne tožbe v tem upravnem sporu, v drugem upravnem sporu odpravljen in so zato odpravljene tudi pravne posledice, ki so iz njega nastale, je prenehala pravovarstvena potreba za odločanje v tem upravnem sporu. Upoštevaje navedeno si revidentka v tem upravnem sporu niti z ugoditvijo reviziji ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, s tem pa tudi ne izkazuje več pravnega interesa za revizijo zoper izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZJC člen 2, 2/2.URS člen 22, 23, 70, 70/1.
dovoljenje za uporabo javnih površin za izvedbo javne prireditve - dovoljenje za zaporo ceste - pravica do udeležbe - tožba, vložena po poteku prireditve - pravni interes za vložitev tožbe - ugotovitvena tožba - stvarno premoženje občine - javno dobro - posebna pravica uporabe javnega dobra
Stališče sodišča prve stopnje, da si stranka v zvezi s postopkom izdaje dovoljenja za uporabo javnih površin za izvedbo javne prireditve ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, saj je bila javna prireditev končana še pred vložitvijo tožbe in je zato treba njeno tožbo zavreči, je v nasprotju s prvim odstavkom 23. člena Ustave (pravica do sodnega varstva).
Obseg pritožničinega premoženja je že po podatkih, ki jih je sama navedla v izjavi, višji od zneska 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Slabega premoženjskega stanja s posplošeno trditvijo, da nima sredstev za plačilo sodne takse, ni izkazala.
dovoljena revizija - javni razpis - splošne revizijske navedbe - odločba o odobritvi sredstev - pravica do izplačila sredstev - utemeljenost zahteve za izplačilo - upravičeni stroški za izvedbo naložb
O pravici in izplačilu sredstev na podlagi javnega razpisa se odloča v dvofaznem postopku, pri čemer odločba, s katero se odloči o odobritvi sredstev, ne pomeni tudi že pravice do njihovega izplačila, ne da bi se presojalo vsakokratne utemeljenosti zahtevka za izplačilo, na kar pravilno opozarja tožena stranka. Zavrnitev izplačila sredstev, ki ni v nasprotju z zahtevami predpisov, pa ne more pomeniti kršitve ustavnih pravic, v obravnavanem primeru torej tudi ne ustavnih pravic revidenta.
dovoljena revizija – brezplačna pravna pomoč v kazenski zadevi - dovoljena zaradi zelo hudih posledic - izjava o premoženjskem stanju - neresnično navajanje podatkov - opravičljiv spregled - vrednost zamolčanega premoženja - verodostojnost izjave
Vrhovno sodišče sicer pritrjuje revidentu, da je treba tudi 20. člen ZBPP razlagati tako, da omogoča dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi v primerih, ko je opustitev navedbe določenega premoženja na predpisanem obrazcu posledica opravičljivega spregleda prosilca, ki je nastal kot posledica okoliščin, iz katerih očitno izhaja, da prosilcu za brezplačno pravno pomoč ni mogoče očitati namena prikrivanja ali opustitve dolžne skrbnosti pri izpolnjevanju takega obrazca. Tak opravičljiv spregled je mogoče utemeljiti samo na medsebojno povezanih okoliščinah, ki ga izjemoma utemeljujejo, npr. neznatna višina premoženja, vrsta premoženja, časovna odmaknjenost pridobitve tega premoženja in razpolaganja z njim, itd. Vendar pa je prosilec glede na 20. člen ZBPP te okoliščine dolžan po pozivu tožene stranke utemeljiti in izkazati, kar pa v danem primeru ni bilo podano, kot to izhaja tudi iz sodbe sodišča prve stopnje.
dovoljenost revizije - odstop od sodne prakse - pomembno pravno vprašanje - denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenec - akt o podržavljenju
Vprašanja in razlogi, s katerimi tožnica utemeljuje dovoljenost revizije zaradi odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in zaradi odločitve o pomembnem pravnem vprašanju, glede na dejanske okoliščine obravnavanega primera, ne izkazujejo izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZP-1 člen 156, 156-1. ZDR člen 2, 2/2, 230, 230/1-13. ZDCOPMD. UREDBA (ES) 561/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) 3821/85 in (ES) 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) 3820/85 člen 4, 4-g, 8-4.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – obvezni počitek mobilnih delavcev – počitek voznika – skrajšani dnevni čas počitka
ZDR ureja tudi delovna razmerja mobilnih delavcev, če ni glede delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov drugače določeno s posebnim zakonom. Tak posebni zakon je ZDCOPMD, ki skupaj z evropskimi predpisi s področja socialne zakonodaje pri urejanju delovnega časa mobilnih delavcev, priznavajo specifično naravo poklica mobilnih delavcev v prometnih dejavnostih in s tem povezane drugačne potrebe po ureditvi delovnega časa, odmorov in počitkov, kot veljajo za druge zaposlene.
Sodišče se mora v sodbi opredeliti do vseh tistih navedb v zahtevi za sodno varstvo, ki so konkretizirane in se nanašajo na odločilna dejstva. Trditve storilca, da gre za prekršek neznatnega pomena, spadajo med navedbe, ki jih je sodišče dolžno presoditi in ustrezno obrazložiti.
ZP-1 člen 58, 58/2, 62, 62-4, 67. URS člen 37. ZKP člen 150.
hitri postopek o prekršku - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo – nedovoljen dokaz – pravica do komunikacijske zasebnosti – sadež zastrupljenega drevesa
Uporaba prikritega preiskovalnega ukrepa nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem v postopku o prekršku ni dopustna.
V obravnavanem primeru obstaja neposredna vzročna zveza med nezakonito zbranimi dokazi, pridobljeni z izvajanjem tega prikritega preiskovalnega ukrepa, ter izvedbo policijske zasede, pri kateri je bila neposredno zaznana storitev očitanega prekrška.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - zavarovalni posrednik - provizija - plačilo provizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen Zakona o pravdnem postopku, je sodišče predlog tožnice v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP zavrnilo.
ZP-1 člen 155, 155/1-8. ZKP člen 427. ZUP člen 58, 58/1, 87, 87/1, 89.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - vročanje pisanj - smiselna uporaba ZUP - vročanje po pooblaščencu za vročitve - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Če obdolženec ni pooblastil druge osebe za vročanje dokumentov (pooblaščenec za vročitve), vročitev plačilnega naloga (z vročitvijo tej osebi) ni mogla biti pravilno opravljena.
ZPP člen 367a, 367a/1. ZGD-1 člen 268. OZ člen 86.
dopuščena revizija - uprava družbe - odpoklic predsednika uprave družbe - veljavnost sklepa nadzornega sveta - ničnost - izpodbojnost
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo o nesklepčnosti tožbe, vezane na uveljavljanje neveljavnosti sklepa o odpoklicu predsednika uprave iz 268. člena ZGD-1, ker je tožnik ob zatrjevanju nezakonitosti tega sklepa uveljavljal njegovo razveljavitev (ne pa ničnost).
ZPP člen 17, 17/3, 22, 22/1, 25, 25/2. ZFPPIPP člen 51, 52, 52/1.
spor o pristojnosti - ustalitev pristojnosti - stečajni postopek - ugovor pristojnosti - sprememba sedeža
Vpis sedeža v sodni register nima oblikovalnih učinkov, temveč se z vpisom ta podatek o družbi samo objavi. Sedež dolžnika je spremenjen (v Novem mestu), že od sprejetja spremembe družbene pogodbe, to je od 7. 5. 2015, in ne šele od vpisa te spremembe v sodni register 16. 7. 2015. Sklicevanje novomeškega sodišča na ustalitev pristojnosti po tretjem odstavku 17. člena ZPP, ker naj bi do spremembe sedeža dolžnika prišlo po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka, tako ni utemeljeno.