dovoljenost revizije - zavrženje revizije - spor o preplačilu - vrednost spornega predmeta
Spor o vračilu preveč izplačanega denarnega zneska iz naslova nadomestila za invalidnost ni spor o pravici do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva. Pravice do nadomestila za invalidnost tožena stranka tožniku z izpodbijanima odločbama ni odrekla in to ni predmet tega spora. Gre za premoženjski socialni spor, in sicer za odločitev tožene stranke o ugotovljenem preplačilu nadomestila za invalidnost, in o dolžnosti tožnika, da preveč izplačan znesek vrne. Predmet spora je torej denarni zahtevek tožene stranke za vrnitev preveč izplačanega nadomestila za invalidnost, ki znaša 143,59 EUR. Vrednost spora ne dosega 40.000,00 EUR, tožnik pa zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tudi ni predlagal dopustitve revizije. Revizija glede na določbe ZPP in ZDSS-1 torej ni dovoljena.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VS3006566
ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-8.
socialni spor - pravica iz invalidskega zavarovanja - mnenje invalidskih komisij - nestrinjanje z mnenji invalidskih komisij - postavitev sodnega izvedenca - substanicaronst dokaznega predloga - sodba Evropskega sodišča za človekove pravice - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku
Zavrnitev dokaznega predloga za postavitev sodnega izvedenca v okoliščinah obravnavnega primera, po katerih so obstajale pomembne razlike med mnenji invalidskih komisij, predstavlja kršitev revidentove pravice do izjave. Revident v obravnavani zadevi ni imel možnosti dokazati, da so ugotovitve, ki so izhajale iz sicer nasprotujočih si mnenj invalidskih komisij, napačne.
poškodba pri delu - odškodninska odgovornost - poškodba učitelja - igra z žogo
Igra učencev z žogo je vedno do neke mere nepredvidljiva, vendar ne predstavlja povečane nevarnosti, zaradi katere bi bila podana objektivna odgovornost šole, prav tako pa ni podana njena krivdna odgovornost za tožničino poškodbo. Po presoji sodišča je šlo za slučaj oziroma naključje, ki ga noben realni ukrep v smislu varstva pri delu ne bi mogel preprečiti.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006590
ZPIZ-1 člen 93. ZDSS-1 člen 61.
obnova postopka v upravnem postopku - odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu
V sodnem postopku sodišče ugotovi, katera dejstva se štejejo za dokazana po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. V skladu z načelom materialne resnice mora sodišče v socialnem sporu popolnoma in po resnici ugotoviti sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka. Sodišče ugotavlja tudi to, ali je bilo v predsodnem postopku dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno. Sodišče ugotavlja dejansko stanje na podlagi navedb in dokazov strank. Pri tem lahko pride na podlagi izvedenih dokazov in na podlagi njihove proste presoje do povsem drugačnega zaključka kot organ v predsodnem postopku.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1015425
ZMZ člen 51/1-1, 51/1-2, 55/1-5.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja na prostore Centra za tujce - (ne)izkazana istovetnost - sum zavajanja in zlorabe postopka - namen za vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - begosumnost - izdaja začasne odredbe z omejitvijo gibanja na območje Azilnega doma - postopek, uveden po uradni dolžnosti
Na podlagi odločitve sodišča prve stopnje, da izpodbijani sklep tožene stranke odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek, je glede na obrazložitev sodišča prve stopnje in okoliščine obravnavane zadeve, njegova odločitev, da je sledilo tožbenemu predlogu in je izdalo začasno odredbo, da se do izdaje pravnomočne sodne odločbe sklep tožene stranke izvršuje tako, da se tožniku omeji gibanje na območje Azilnega doma v Ljubljani, smiselna.
ZZVZZ člen 29, 34. ZPIZ-1 člen 93, 97, 104, 159, 160, 161, 162.
začasna nezmožnost za delo - denarno nadomestilo - razvrstitev v kategorijo invalidnosti - krajši delovni čas
Ker tožnik pravice do delne invalidske pokojnine ni pridobil, še manj izplačila delne invalidske pokojnine, bi bilo nesprejemljivo, da mu do takrat ne bi pripadalo nadomestilo v polnem obsegu. Pri tem ni pomembna (sicer nekoliko nejasna) formulacija odločb imenovanega zdravnika v spornem obdobju.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 25, 25/2, 30, 30/1.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - plačilo za pogodbeno opravljeno delo
Tožeča stranka, ki je sicer tako kot tožena stranka tudi stranka pogodbe o zaposlitvi, toži na podlagi pravnega razmerja, ki nima pravnega temelja v pogodbi o zaposlitvi, torej ne uveljavlja pravice iz delovnega razmerja. Zgolj dejstvo, da sta sicer pravdni stranki tudi v razmerju delavca in delodajalca, ne zadostuje za opredelitev spora kot delovnega.
V šestem odstavku 56. člena ZSV je določeno, da svet zavoda imenuje in razreši direktorja s soglasjem ministra, pristojnega za socialno varstvo, če je ustanoviteljica javnega socialno-varstvenega zavoda Republika Slovenija. Glede na takšno določbo je v postopku imenovanja direktorja tožene stranke potrebno uporabiti tudi določbo prvega odstavka 209. člena ZUP. Ta določa, da če je v zakonu (v konkretnem primeru v 56. členu ZSV) ali odloku samoupravne lokalne skupnosti določeno, da odloča en organ v soglasju z drugim organom, se zahteva soglasje vnaprej tako, da organ, ki zahteva soglasje, sporoči drugemu organu, kakšen je zahtevek stranke, oziroma če gre za postopek po uradni dolžnosti, kakšno odločbo namerava izdati, ter zahteva, da naj zaprošeni organ svoje soglasje ali razloge za odklonitev soglasja pisno sporoči. Smiselna uporaba navedene določbe pomeni, da bi tožena stranka soglasje ministra morala pridobiti pred imenovanjem A. A. za direktorico.
Ob visoki stopnji nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja, ki napada zdravje in tudi življenje potencialnih odjemalcev prepovedanega mamila, se izkaže pripor kot neogiben ukrep ter kot najhujši poseg v osebno svobodo v razumnem sorazmerju s težo dejanja, ki se očita obdolžencu.
Dolžnost zmanjševati škodo sicer oškodovancu nalaga, da stori vse, da bi se škoda zmanjšala. Tudi pogodbi zvesto stranko, torej tožnika, ki mu je nastala škoda zaradi toženkine nepravilne izpolnitve pogodbe, zadane breme zmanjšanja škode, kar pa tožniku ne nalaga več kot dveletne uporabe objekta z ogrevanjem, ki deluje le na rezervne električne grelce in ne na primarni sistem zemlja - sonce, kar prinese dobrih 1.600,00 EUR stroškov električne energije več na (zimski) mesec.
identično dejansko stanje - identiteta spora - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo - povrnitev škode - odškodnina - podlage odškodninske odgovornosti - lažna ovadba - načelo zakonitosti
Institut identičnega dejanskega stanja je treba ločiti od vprašanja identitete spora. Pri prvem sta predmet primerjave življenjska dogodka iz kazenskega in iz kasnejšega pravdnega postopka, pri drugem pa življenjska dogodka iz pravde in iz neke druge še odprte ali že pravnomočno končane pravde. Namen prvega je pravnopolitičen: varuje naj se zaupanje v odločitev kazenskega sodišča tako, da se pravdnemu sodišču onemogoči, da bi po pravnomočnosti obsodilne kazenske sodbe v sicer dovoljeni pravdi ugotovilo, da kaznivega dejanja ni bilo ali da je njegova kvalifikacija drugačna, drugi pomeni procesno oviro (litispendenco ali res iudicata), zaradi katere se druga pravda sploh ne more začeti. Identiteta spora je, za razliko od identičnega dejanskega stanja, podana tudi tedaj, ko je v neki prejšnji pravdi odločeno o tožbenem zahtevku identične vsebine (pri čemer pravnomočnost zajema tudi historični dogodek, ki utemeljuje zahtevek oziroma sodbo), pa sta zahtevka tako nekompatibilna, da utemeljenost enega izključuje utemeljenost drugega (objektivni vidik identitete). Prav tako na identiteto spora ne vpliva različen procesni položaj strank v obeh pravdah: z vidika subjektivnega elementa identitete spora sta dve pravdi identični tudi tedaj, ko v obeh sodelujeta isti stranki, čeprav v obratnih procesnih položajih (ko je tožnik iz ene pravde v drugi pravdi tožen in obratno).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007687
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1. KZ-1 člen 158, 160.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost - pravice obrambe - izvajanje dokazov - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - žaljiva obdolžitev – dokaz resnice
Za kaznivo dejanje razžalitve bo šlo praviloma takrat, kadar kdo o kom izreče negativno vrednostno oceno v smislu podcenjevanja ali kakšno koli drugo obliko negativne sodbe o njem, pri čemer bo trditev tako splošnega značaja oziroma nekonkretizirana, da jo je ravno zaradi te splošnosti nemogoče dokazovati (v obravnavanem primeru je obsojenec objavil fotografije s komentarji, ki vsebujejo besedico „kreten“).
oporoka - razveljavitev oporoke - oporočna sposobnost - sposobnost za razsojanje
Ker je bilo ugotovljeno, da zapustnik ob podpisu oporok zaradi demence ni bil sposoben razumeti vsebine oporok v smislu pomena in posledic ter posledično ni mogel svobodno oblikovati svoje volje, je odločitev prvostopenjskega sodišča o razveljavitvi oporok potrjena s strani pritožbenega sodišča, materialnopravno pravilna.
predlog za dopustitev revizije - ara - dvojna ara - razveljavitev pogodbe - predpogodba - odškodnina - pomembno pravno vprašanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker postavitev (pomembnih) pravnih vprašanja samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije, je predlog, ki ne vsebuje navedbe okoliščin, ki kažejo, da so vprašanja tako pomembna, da utemeljujejo odločanje Vrhovnega sodišča RS, nepopoln.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 392, 393, 394, 394-2, 394-10, 395, 395/1, 396, 396/1, 396/1-2, 396/3. OZ člen 92.
predlog za dopustitev revizije - obnova postopka - dovoljenost predloga za obnovo postopka - rok za vložitev - tožba na razveljavitev sodne poravnave - obnova postopka zoper sodno poravnavo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog tretje tožnice zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
V zvezi s pravnimi sredstvi velja, da lahko stranka vse dotlej, dokler sodišče ne izda odločbe o pravnem sredstvu, to pravno sredstvo umakne (drugi odstavek 334. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Po analogiji velja enako glede predlagalnega akta, kakršen je predlog za delegacijo o pristojnosti.
Nepremoženjska škoda in denarna odškodnina zanjo sta pojmovno nezdružljivi kategoriji. Že zato in zato ker pomeni denarna odškodnina za oškodovančevo prizadetost v osebni sferi satisfakcijo, ker je pojem pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo pravni standard in ker bi zgolj upoštevanje individualizacije pri odmeri te odškodnine lahko vodilo k arbitrarnosti ali težnjam, ki z njeno naravo in namenom denarne niso združljive, je potrebno vrednotenje vsake konkretne škode. To vrednotenje pomeni najprej njeno umeščanje v razmerja med lažjimi, srednjimi in težjimi škodami, nato pa temu ustrezno priznanje pravične denarne odškodnine.
V ta namen Vrhovno sodišče že od 1991 spremlja sodno prakso tako, da evidentira posamezne primere. Ti primeri so predhodno razvrščeni in obdelani, da je uporabnikom sploh omogočena oziroma da jim je omogočena lažja primerjava. Opredelitev teže poškodbe po Fischerju v sodni odločbi ni nujna. Fischerjev sistem (razvrščanje poškodb v šest temeljnih skupin glede na težo poškodbe) predstavlja le okvirni pripomoček, ki sodiščem pomaga pri iskanju in primerjavi podobnih primerov in odmeri denarne odškodnine.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - nepravdni postopek - splošna krajevna pristojnost - postopek razglasitve za mrtvega - neznano bivališče - kraj, kjer leži nepremičnina
V nepravdnem postopku je splošna krajevna pristojnost določena po stalnem prebivališču, če tega nima, pa po začasnem prebivališču nasprotnega udeleženca oziroma osebe, glede katere se vodi postopek po uradni dolžnosti oziroma edinega v postopku sodelujočega udeleženca (prvi do četrti odstavek 12. člena ZNP). Glede na potek časa ni mogoče sklepanje o prebivanju udeležencev na naslovu, ki izhaja iz kupne pogodbe iz leta 1907. Zato so podane okoliščine iz petega odstavka 12. člena ZNP. Pri določitvi pristojnega sodišča je Vrhovno sodišče upoštevalo zlasti, da sta bila nasprotna udeleženca solastnika nepremičnine, ki leži na območju pristojnosti tega sodišča in da bo to sodišče odločalo v postopku ustanovitve služnosti na nepremičnini nasprotnih udeležencev v korist predlagatelja.