prenehanje pogodbe o zaposlitvi – upokojitev po ZUJF – oseba, pristojna za sprejem sklepa o prenehanju delovnega razmerja - direktor zavoda – ustanovitelj zavoda – svet zavoda
Tožnik je bil v času izdaje izpodbijanega sklepa o prenehanju delovnega razmerja ravnatelj tožene stranke, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je bil svet tožene stranke v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZDR-1 pristojen, da sprejme sklep o prenehanju delovnega razmerja tožnika.
Revizija se neutemeljeno zavzema za to, da bi izpodbijani sklep o prenehanju pogodbe o zaposlitvi morala sprejeti ustanoviteljica tožene stranke. V skladu s četrtim odstavkom 20. člena ZDR-1 ustanovitelj nastopa v vlogi delodajalca v razmerju do poslovodne osebe le v času ustanavljanja.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006590
ZPIZ-1 člen 93. ZDSS-1 člen 61.
obnova postopka v upravnem postopku - odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu
V sodnem postopku sodišče ugotovi, katera dejstva se štejejo za dokazana po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. V skladu z načelom materialne resnice mora sodišče v socialnem sporu popolnoma in po resnici ugotoviti sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka. Sodišče ugotavlja tudi to, ali je bilo v predsodnem postopku dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno. Sodišče ugotavlja dejansko stanje na podlagi navedb in dokazov strank. Pri tem lahko pride na podlagi izvedenih dokazov in na podlagi njihove proste presoje do povsem drugačnega zaključka kot organ v predsodnem postopku.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1015425
ZMZ člen 51/1-1, 51/1-2, 55/1-5.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja na prostore Centra za tujce - (ne)izkazana istovetnost - sum zavajanja in zlorabe postopka - namen za vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - begosumnost - izdaja začasne odredbe z omejitvijo gibanja na območje Azilnega doma - postopek, uveden po uradni dolžnosti
Na podlagi odločitve sodišča prve stopnje, da izpodbijani sklep tožene stranke odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek, je glede na obrazložitev sodišča prve stopnje in okoliščine obravnavane zadeve, njegova odločitev, da je sledilo tožbenemu predlogu in je izdalo začasno odredbo, da se do izdaje pravnomočne sodne odločbe sklep tožene stranke izvršuje tako, da se tožniku omeji gibanje na območje Azilnega doma v Ljubljani, smiselna.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VS3006566
ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-8.
socialni spor - pravica iz invalidskega zavarovanja - mnenje invalidskih komisij - nestrinjanje z mnenji invalidskih komisij - postavitev sodnega izvedenca - substanicaronst dokaznega predloga - sodba Evropskega sodišča za človekove pravice - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku
Zavrnitev dokaznega predloga za postavitev sodnega izvedenca v okoliščinah obravnavnega primera, po katerih so obstajale pomembne razlike med mnenji invalidskih komisij, predstavlja kršitev revidentove pravice do izjave. Revident v obravnavani zadevi ni imel možnosti dokazati, da so ugotovitve, ki so izhajale iz sicer nasprotujočih si mnenj invalidskih komisij, napačne.
ZZVZZ člen 29, 34. ZPIZ-1 člen 93, 97, 104, 159, 160, 161, 162.
začasna nezmožnost za delo - denarno nadomestilo - razvrstitev v kategorijo invalidnosti - krajši delovni čas
Ker tožnik pravice do delne invalidske pokojnine ni pridobil, še manj izplačila delne invalidske pokojnine, bi bilo nesprejemljivo, da mu do takrat ne bi pripadalo nadomestilo v polnem obsegu. Pri tem ni pomembna (sicer nekoliko nejasna) formulacija odločb imenovanega zdravnika v spornem obdobju.
invalidnost - brezposelni delovni invalid - delna invalidska pokojnina - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Glede na navedeno v konkretnem primeru ne pride v poštev razlogovanje, po katerem bi tožnica v skladu s petim odstavkom 156. člena ZPIZ-1 pravico do delne invalidske pokojnine pridobila že z dnem nastanka invalidnosti. Takšna razlaga bi bila v nasprotju s povsem jasno določbo 97. člena ZPIZ-1 o tem, da brezposelni delovni invalid, ki ob nastanku invalidnosti ni bil obvezno zavarovan, pravico do delne invalidske pokojnine pridobi, če se v roku tridesetih dni po dokončnosti odločbe o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja prijavi pri zavodu za zaposlovanje. Zaradi navedenega torej ni bistveno, da je tožnica ob nastanku invalidnosti bila v evidenci zavoda za zaposlovanje, saj je bistvena ugotovitev, da v tem času ni bila obvezno zavarovana.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - spor o preplačilu - vrednost spornega predmeta
Spor o vračilu preveč izplačanega denarnega zneska iz naslova nadomestila za invalidnost ni spor o pravici do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva. Pravice do nadomestila za invalidnost tožena stranka tožniku z izpodbijanima odločbama ni odrekla in to ni predmet tega spora. Gre za premoženjski socialni spor, in sicer za odločitev tožene stranke o ugotovljenem preplačilu nadomestila za invalidnost, in o dolžnosti tožnika, da preveč izplačan znesek vrne. Predmet spora je torej denarni zahtevek tožene stranke za vrnitev preveč izplačanega nadomestila za invalidnost, ki znaša 143,59 EUR. Vrednost spora ne dosega 40.000,00 EUR, tožnik pa zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tudi ni predlagal dopustitve revizije. Revizija glede na določbe ZPP in ZDSS-1 torej ni dovoljena.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 25, 25/2, 30, 30/1.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - plačilo za pogodbeno opravljeno delo
Tožeča stranka, ki je sicer tako kot tožena stranka tudi stranka pogodbe o zaposlitvi, toži na podlagi pravnega razmerja, ki nima pravnega temelja v pogodbi o zaposlitvi, torej ne uveljavlja pravice iz delovnega razmerja. Zgolj dejstvo, da sta sicer pravdni stranki tudi v razmerju delavca in delodajalca, ne zadostuje za opredelitev spora kot delovnega.
Ob visoki stopnji nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja, ki napada zdravje in tudi življenje potencialnih odjemalcev prepovedanega mamila, se izkaže pripor kot neogiben ukrep ter kot najhujši poseg v osebno svobodo v razumnem sorazmerju s težo dejanja, ki se očita obdolžencu.
izvenzakonska skupnost - obstoj izvenzakonske skupnosti - ekonomska skupnost - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - zadetek na lotu - socialni prejemki - mentalni invalid - procesno gradivo - selektivna obravnava procesnega gradiva - pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
1. Merilo za presojo, ali je bila med partnerjema podana ekonomska skupnost, je, ali je med njima prišlo do takšnega prelivanja denarnih in nedenarnih kategorij, da je zaradi tega neločljivo, enotno in celovito skupno premoženje.
2. V naravi sojenja je, da mora biti sodišče pri obravnavi življenjskih primerov selektivno. To velja tako za dejstva življenjskega primera, kot za vsebino dokaznega gradiva. To je še posebej očitno, ko je reševanje nekega pravnega vprašanja po dejstveni plati odvisno od celotnega življenja (oziroma, kot je v obravnavani zadevi, od dveh let in pol v nekem življenju). V takšnih procesnih položajih je stvarne in pojmovne vidike življenja mogoče cepiti, analizirati in vsestransko obravnavati v nedogled. Zato je sodna selekcija tega gradiva in njegovo abstrahiranje nujno ne le zaradi splošne potrebe po ekonomičnosti ravnanja, marveč tudi z vidika uresničevanja pravice do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007687
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1. KZ-1 člen 158, 160.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost - pravice obrambe - izvajanje dokazov - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - žaljiva obdolžitev – dokaz resnice
Za kaznivo dejanje razžalitve bo šlo praviloma takrat, kadar kdo o kom izreče negativno vrednostno oceno v smislu podcenjevanja ali kakšno koli drugo obliko negativne sodbe o njem, pri čemer bo trditev tako splošnega značaja oziroma nekonkretizirana, da jo je ravno zaradi te splošnosti nemogoče dokazovati (v obravnavanem primeru je obsojenec objavil fotografije s komentarji, ki vsebujejo besedico „kreten“).
ZZZDR člen 132. ZPP člen 339, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - sprememba preživnine - spremenjene razmere - trditvena podlaga - navajanje dejstev v pritožbi - načelo kontradiktornosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje
Revizija se dopusti glede naslednjih treh pravnih vprašanj:
- Ali za poseg v obstoječe preživninsko razmerje zadošča že sama ugotovitev, da so se spremenile posamezne okoliščine na strani preživninskega upravičenca, ali pa je potrebno, da so te spremembe bistvene,
- Ali je potrebno ugotavljati, kakšne so bile okoliščine v času prvotne določitve preživnine ter jih nato vrednotno primerjati sedanjimi okoliščinami,
- Ali je dopustno, da pritožbeno sodišče v podlago svoje odločitve sprejme tudi trditve, ki jih je stranka navajala šele v odgovoru na pritožbo ter nasprotni stranki ni bila dana možnost odgovora nanje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - bivališče stranke v postopku
Okoliščine, navedene v predlogu, brez dvoma utemeljujejo zaključek, da se bo postopek pred Okrožnim sodiščem v Kranju opravil lažje kot pred Okrožnim sodiščem v Mariboru.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Sporna je višina odškodnine za strah, telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in skaženosti.
oporoka - razveljavitev oporoke - oporočna sposobnost - sposobnost za razsojanje
Ker je bilo ugotovljeno, da zapustnik ob podpisu oporok zaradi demence ni bil sposoben razumeti vsebine oporok v smislu pomena in posledic ter posledično ni mogel svobodno oblikovati svoje volje, je odločitev prvostopenjskega sodišča o razveljavitvi oporok potrjena s strani pritožbenega sodišča, materialnopravno pravilna.
navzočnost na glavni obravnavi - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Pravica, biti navzoč na glavni obravnavi, je tako visoko postavljena, da če se pojavi tehten dvom ali je bila vročitev vabila obdolžencu pravilno opravljena ali ne, ni mogoče šteti, da so izpolnjeni pogoji za to, da se glavna obravnava opravi v obdolženčevi nenavzočnosti.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367, 367b/3, 384, 367b/6, 384/1.
predlog za dopustitev revizije - pooblaščenec, ki ni odvetnik - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Iz predloženih listin izhaja, da je toženec predlog za dopustitev revizije vložil po pooblaščencu, ki ni odvetnik, zaradi česar je moralo Vrhovno sodišče predlog zavreči kot nedovoljen (prvi odstavek 91. člena ZPP).
Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje je postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. V njem se ne odloča o glavni stvari, temveč samo o utemeljenosti predloga za vrnitev postopka v prejšnje stanje, in sicer ali je bila zamuda procesnega dejanja oziroma naroka opravičljiva ali ne. Ta sklep zato nima lastnosti končnosti.
podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz
Sodišče v postopku odločanja o odrejanju in podaljšanju pripora lahko ugotovi, da gre za nedovoljen dokaz le takrat, kadar gre za dokaze, ki so nedovoljeni na prvi pogled. Utemeljen sum o storitvi očitanih kaznivih dejanj za obdolženega G. pa se gradi na dokazih, ki s hrambo DNK profila Š. niso povezani.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - začasni ekstradicijski pripor - begosumnost - neogibnost pripora
Glede na dejstva, da je bila zoper obdolženca izdana mednarodna tiralica, da je obdolženec na zaslišanju pred preiskovalno sodnico sam povedal, da se mu pogodba o zaposlitvi v kratkem izteče, in da svojih navedb o družini, ki naj bi jo imel v Italiji, ni podkrepil z dokazi, je sodišče razumno presodilo, da je nevarnost bega večja od negotovosti, ki bi se ji obdolženec s pobegom izpostavil.