zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pripor – sklep o upravičenosti pripora – preizkus, ali so še podani razlogi za pripor - skrajšani postopek
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep, s katerim sodnik vsak mesec dni preizkusi, ali so še dani razlogi za pripor (v skrajšanem postopku na podlagi določbe tretjega odstavka 432. člena ZKP), ni dovoljena.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367, 367b/3, 384, 367b/6, 384/1.
predlog za dopustitev revizije - pooblaščenec, ki ni odvetnik - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Iz predloženih listin izhaja, da je toženec predlog za dopustitev revizije vložil po pooblaščencu, ki ni odvetnik, zaradi česar je moralo Vrhovno sodišče predlog zavreči kot nedovoljen (prvi odstavek 91. člena ZPP).
Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje je postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. V njem se ne odloča o glavni stvari, temveč samo o utemeljenosti predloga za vrnitev postopka v prejšnje stanje, in sicer ali je bila zamuda procesnega dejanja oziroma naroka opravičljiva ali ne. Ta sklep zato nima lastnosti končnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - izločitev sodnika
Vsako nestrinjanje ali nezadovoljstvo s postopanjem sodnih organov nima za posledico prenosa krajevne pristojnosti, ampak imajo stranke oziroma udeleženci na voljo sistem pravnih sredstev proti sodnim odločbam. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi lahko predstavljale okoliščine, ki bi vzbudile objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča kot celote in ne zgolj posameznega sodnika. Teh okoliščin pa predlagatelj v predlogu ne pojasni, ampak jih zgolj pavšalno zatrjuje. Dvom v nepristranskost sodeče sodnice pa bi lahko bil kvečjemu razlog za njeno izločitev (70. člen ZPP), ne pa za delegacijo pristojnosti.
ZZZDR člen 132. ZPP člen 339, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - sprememba preživnine - spremenjene razmere - trditvena podlaga - navajanje dejstev v pritožbi - načelo kontradiktornosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje
Revizija se dopusti glede naslednjih treh pravnih vprašanj:
- Ali za poseg v obstoječe preživninsko razmerje zadošča že sama ugotovitev, da so se spremenile posamezne okoliščine na strani preživninskega upravičenca, ali pa je potrebno, da so te spremembe bistvene,
- Ali je potrebno ugotavljati, kakšne so bile okoliščine v času prvotne določitve preživnine ter jih nato vrednotno primerjati sedanjimi okoliščinami,
- Ali je dopustno, da pritožbeno sodišče v podlago svoje odločitve sprejme tudi trditve, ki jih je stranka navajala šele v odgovoru na pritožbo ter nasprotni stranki ni bila dana možnost odgovora nanje.
ZGD-1 člen 623, 623/4, 623/6, 635, 635/2-1, 635/3, 635/4. OZ člen 1012.
gospodarska družba - statusno preoblikovanje stečajnega dolžnika - vpis v sodni register - konstitutivnost vpisa v sodni register - oddelitev z ustanovitvijo nove družbe - poroštvo
Oddelitev z ustanovitvijo nove družbe se opravi s prenosom posameznih delov premoženja družbe, ki z oddelitvijo ne preneha (prenosna družba), na novo družbo (četrti odstavek 623. člena ZGD-1). Pri tem se po določbi šestega odstavka 623. člena ZGD-1 na novo družbo prenesejo vse pravice in obveznosti v zvezi s tem premoženjem, glede katerega nova družba postane univerzalna pravna naslednica prenosne družbe. Do prenosa premoženja pride z vpisom delitve v register (1. točka drugega odstavka 635. člena ZGD-1), torej po samem zakonu (kar glede prenosa lastninske pravice na nepremičninah pomeni, da je vknjižba lastninske pravice nove družbe zgolj deklaratornega značaja).
Vpis statusnega preoblikovanja v sodni register je konstitutivnega značaja. Morebitne naknadno ugotovljene pomanjkljivosti ne vplivajo na z vpisom nastale pravne posledice – te so vsebinsko tako kompleksne in daljnosežne, da bi bilo težko vzpostaviti stanje pred vpisom, zato zakon določa, da učinki vpisa v register ostanejo v veljavi navkljub morebitnim pomanjkljivostim.
Odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil (prvi odstavek 352. člena OZ). Za začetek teka zastaralnega roka zadošča, da je imel oškodovanec realne možnosti za uveljavitev svojega odškodninskega zahtevka, ker je glede na vse okoliščine primera mogel zvedeti za škodo in storilca. Tožbeni zahtevek je zastaral, saj tudi če bi sodišče štelo, da je zastaralni rok začel teči z dnem, ko je bila tožniku vročena odločba Agencije (16. 1. 2007) in je protipravno stanje prenehalo, je do dne, ko je na Državno pravobranilstvo naslovil odškodninski zahtevek (28. 6. 2010), minilo več kot 3 leta in je subjektivni zastaralni rok iz prvega odstavka 352. člena OZ potekel.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - laična revizija - državni pravniški izpit - vloga, ki jo vloži stranka sama - spor majhne vrednosti
V obravnavanem primeru je predlagatelj sam vložil predlog za dopustitev revizije in ni priložil dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu, poleg tega pa vlaga predlog v sporu majhne vrednosti, v katerem ni revizije, zato je tudi ni mogoče dopustiti.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Sporna je višina odškodnine za strah, telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in skaženosti.
URS člen 15, 15/4, 15/5, 26, 26/1, 43, 157, 157/2. EKČP člen 13, 41. Protokol 1 k EKČP člen 3. OZ člen 179, 179/1. ZUS-1 člen 4, 4/1, 33, 33/2.
volilna pravica - kršitev volilne pravice - odgovornost države - sodno varstvo volilne pravice - pravica do povrnitve škode - odškodnina - povrnitev nepremoženjske škode - pravno priznana škoda
V 26. členu Ustave so urejene le predpostavke za obstoj odškodninske odgovornosti države (protipravnost ravnanja osebe ali organa, ki opravlja službo ali dejavnost državnega organa oziroma nosilca javnih pooblastil, škoda in vzročna zveza med njima), zato je za vsa ostala vprašanja, ki v tej določbi Ustave niso urejena, po pravni analogiji treba uporabiti splošna pravila civilnega prava. Pravno priznane oblike nepremoženjske škode, za katere lahko posameznik zahteva odškodnino v denarju, je zakonodajalec omejil le na primere, ki so taksativno navedeni v 179., 180., 181. in 182. členih OZ. Ker volilne ni mogoče šteti med osebnostne pravice, škoda, ki jo vtožuje tožnik, ni pravno priznana škoda po določbi 179. člena OZ.
Ker je pravica do povračila škode iz 26. člena URS v razmerju do ostalih postopkov, ki naj zagotovijo ustavnost in zakonitost delovanja nosilcev oblasti (23., 25., 153., 157. in 160. člen URS), sekundarna, sodno varstvo volilne pravice pa je v primeru, kakršnega v tožbi zatrjuje tožnik, mogoče uveljavljati s tožbo zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin na podlagi 4. člena ZUS-1, ki prizadetemu posamezniku omogoča zahtevati ugotovitev, da je bilo z dejanjem poseženo v človekovo pravico ali temeljno svoboščino, drugačne razlage navedenih določb 26. člena Ustave, kot je uveljavljena v sodni praksi Vrhovnega sodišča, v tem primeru ni mogoče opreti na četrti odstavek 15. člena Ustave.
Tožniki nimajo položaja enotnih sospornikov, terjatev v zahtevku in izreku sodbe ni opredeljena kot solidarna na upniški strani, solidarnost na upniški strani pa se ne domneva. Gre torej za deljivo obveznost, ki se, če ni določeno kaj drugega, deli med upniki na enake dele in more vsak upnik zahtevati le svoj del terjatve. Dovoljenost revizije se zato presoja za vsakega tožnika posebej.
izvenzakonska skupnost - obstoj izvenzakonske skupnosti - ekonomska skupnost - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - zadetek na lotu - socialni prejemki - mentalni invalid - procesno gradivo - selektivna obravnava procesnega gradiva - pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
1. Merilo za presojo, ali je bila med partnerjema podana ekonomska skupnost, je, ali je med njima prišlo do takšnega prelivanja denarnih in nedenarnih kategorij, da je zaradi tega neločljivo, enotno in celovito skupno premoženje.
2. V naravi sojenja je, da mora biti sodišče pri obravnavi življenjskih primerov selektivno. To velja tako za dejstva življenjskega primera, kot za vsebino dokaznega gradiva. To je še posebej očitno, ko je reševanje nekega pravnega vprašanja po dejstveni plati odvisno od celotnega življenja (oziroma, kot je v obravnavani zadevi, od dveh let in pol v nekem življenju). V takšnih procesnih položajih je stvarne in pojmovne vidike življenja mogoče cepiti, analizirati in vsestransko obravnavati v nedogled. Zato je sodna selekcija tega gradiva in njegovo abstrahiranje nujno ne le zaradi splošne potrebe po ekonomičnosti ravnanja, marveč tudi z vidika uresničevanja pravice do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave.
ZP-1 člen 113a, 113a/2, 113c, 113c/2. ZPrCP člen 110, 110/2-7. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovanje AO plus - prekršek - prepoved vožnje motornega vozila - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - izguba zavarovalnih pravic - upravljanje vozila kljub prepovedi vožnje motornega vozila
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali zavarovanec (oziroma v primeru njegove smrti njegovi svojci) izgubi zavarovalne pravice iz AO-plus zavarovanja tudi v primeru, ko je kljub izrečeni prepovedi vožnje motornega vozila upravljal vozilo, vendar se je naknadno izkazalo, da je bil ukrep prepovedi vožnje neupravičeno izrečen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - bivališče stranke v postopku
Okoliščine, navedene v predlogu, brez dvoma utemeljujejo zaključek, da se bo postopek pred Okrožnim sodiščem v Kranju opravil lažje kot pred Okrožnim sodiščem v Mariboru.
dokazovanje - dejansko stanje - indici - indično sklepanje - indična sodba - posredno dejstvo - dokazni standardi - pojem izkazanosti - pojem dokazanosti - prosta dokazna ocena - dokazna pravila - dokazna stiska - nižji dokazni standard - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Ker gre pri ugotavljanju obstoja indicev in pri nadaljnjem indičnem sklepanju na (ne)obstoj odločilnega dejstva za sestavni del dokazne ocene, izpodbijana odločba v tem obsegu ne more biti predmet revizijskega preizkusa, razen v primeru procesne kršitve metodološkega napotka iz 8. člena ZPP o načelu proste dokazne ocene.
Izraz „izkazanost“ se od izraza „dokazanost“ razlikuje v tem, da sodišče do spoznanja o dejstvih ni prišlo po strogih pravilih izvajanja dokazov, ki sicer veljajo za dokazovanje pri meritornem odločanju, pač pa na poenostavljen način.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007713
ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/2. KZ-1 člen 134.
pravice obrambe - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga – kršitev kazenskega zakona - ugrabitev
Kaznivo dejanje po 134. členu KZ-1 je dokončano z ugrabitvijo, če je ta storjena z namenom prisiliti ugrabljeno osebo (ali koga drugega), da nekaj stori (opusti ali trpi). Daljši čas trajanja ugrabitve ni odločilen.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobra vera - odločba državnega organa - skrbnost denacionalizacijskega upravičenca
Če so bile pravnim prednikom tožnikov odvzete nepremičnine kot celotno posestvo, brez parcelnih številk, vrnjene pa s parcelnimi številkami, med katerimi ni bilo sporne nepremičnine, in so po njeni izdaji posest vseh nepremičnin, vključno s sporno, nemoteno nastopili ter jo obdržali za priposestvovanje potreben čas, bi bila zahteva, da tožniki preverjajo, katere parcelne številke nosijo nepremičnine, katerih posest so nastopili, in katere parcelne številke so zajete z denacionalizacijsko odločbo, pretirana.
podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz
Sodišče v postopku odločanja o odrejanju in podaljšanju pripora lahko ugotovi, da gre za nedovoljen dokaz le takrat, kadar gre za dokaze, ki so nedovoljeni na prvi pogled. Utemeljen sum o storitvi očitanih kaznivih dejanj za obdolženega G. pa se gradi na dokazih, ki s hrambo DNK profila Š. niso povezani.
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali so v pravdi zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj toženci enotni sosporniki in katero stranko bremeni dokazno breme v primeru, če tožena stranka zatrjuje delno neutemeljenost tožbenega zahtevka; ali sme sodišče v tem primeru samo ugotavljati dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala (kršitev razpravnega načela iz 7. člena ZPP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007691
ZKP člen 285c, 371, 371/2, 372, 372-3, 445. KZ-1 člen 90, 91, 91/4. URS člen 23.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - pravica do nepristranskega sojenja - obvestilo o seji pritožbenega senata - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja
Četrti odstavek 91. člena KZ-1 določa, da se zastaranje pretrga, če storilec v času, ko teče zastaralni rok, stori enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, po pretrganju pa začne zastaranje znova teči.