navzočnost na glavni obravnavi - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Pravica, biti navzoč na glavni obravnavi, je tako visoko postavljena, da če se pojavi tehten dvom ali je bila vročitev vabila obdolžencu pravilno opravljena ali ne, ni mogoče šteti, da so izpolnjeni pogoji za to, da se glavna obravnava opravi v obdolženčevi nenavzočnosti.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - začasni ekstradicijski pripor - begosumnost - neogibnost pripora
Glede na dejstva, da je bila zoper obdolženca izdana mednarodna tiralica, da je obdolženec na zaslišanju pred preiskovalno sodnico sam povedal, da se mu pogodba o zaposlitvi v kratkem izteče, in da svojih navedb o družini, ki naj bi jo imel v Italiji, ni podkrepil z dokazi, je sodišče razumno presodilo, da je nevarnost bega večja od negotovosti, ki bi se ji obdolženec s pobegom izpostavil.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v primeru, ko zavarovalnica na podlagi pogodbe o kasko zavarovanju oškodovancu povrne škodo, ki jo je povzročil s strani zavarovanca pooblaščeni voznik, ki ni stranka zavarovalne pogodbe, utemeljen zahtevek zavarovalnice zoper voznika in če je, ali je podlaga zahtevka 7. člen Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) ali 963. člen Obligacijskega zakonika (OZ).
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018094
URS člen 14, 22, 23, 34, 35. EKČP člen 10, 10/2. Sodni red člen 163, 163/2. ZPP člen 356, 383.
dopuščena revizija - osebnostne pravice - pravica do svobode izražanje - pravica do časti in dobrega imena - žaljiva ocena - aktualna družbena tema - dodelitev zadeve drugemu sodniku - sodba Vrhovnega sodišča II Ips 340/2011
Vrhovno sodišče po dopolnjeni obrazložitvi sodišča druge stopnje ocenjuje, da vse okoliščine obravnavane zadeve vendarle utemeljujejo sklep, da je bil namen toženca v prvi vrsti slovenski javnosti kritično prikazati dogajanje v Slovenski katoliški cerkvi v tranzicijskem obdobju. Avtor namreč v članku utemeljuje, da je vplivni del Cerkve želel z izdajo te monografije in z omejitvijo prikaza na posamezne primere v povojnem obdobju prehiteti bolj pomembno analizo povezav med Udbo in slovensko cerkvijo v letih slovenske tranzicije, ki je po mnenju avtorja služila uresničevanju finančno-političnih ciljev določenih lobijev v slovenski Katoliški cerkvi. Izid tožničine monografije je uporabil le kot izhodišče za nadaljnjo obravnavo za javnost pomembnih vprašanj, zato je pravilna ocena, da kljub žaljivi navedbi prvemu tožencu ni šlo zgolj za žalitev tožnice ampak predvsem za vplivanje na razpravo v zadevi javnega pomena. Vrhovno sodišče zato soglaša z oceno sodišča druge stopnje, da bi upoštevajoč vse navedene okoliščine poseg sodišča v toženčevo svobodo izražanja v obravnavanem primeru prekomerno omejil potrebno razpravo v demokratični družbi.
Ni pomembno, da je bila terjatev tožeče stranke, za katero kot solidarni dolžnik odgovarja tudi tožena stranka, priznana v stečajnem postopku dolžnika. V skladu s prvim odstavkom 395. člena OZ bi bila tožena stranka prosta svoje obveznosti le v primeru, če bi bila terjatev že poplačana.
mediji - pravica do objave popravka - aktivna legitimacija - prizadetost interesa ali pravice
Osnovni pogoj za uresničitev pravice do objave popravka je prizadetost posameznikovega interesa ali pravice.
Kot izhaja iz ugotovitev v sodbah sodišč prve in druge stopnje ter objavljenih obvestil, tožničino ime (Z. A. A.) ni navedeno v naslovu prispevkov in vsebina prispevkov v svojem bistvu ne posega v interese ali pravice politične stranke (Z. A. A.), temveč se nanaša samo na A. A. (kot nekdanjo premierko). Že samo to kaže, da pogoj iz prvega odstavka 26. člena ZMed ni izpolnjen, saj se oba prispevka ukvarjata z A. A. in njeno kandidaturo za evropsko komisarko.
zavrženje tožbe kot prepozne - utemeljena pritožba - dvom o pravilni osebni vročitvi
Ker obstaja dvom o tem, da je vročilnico, ki je pripeta odločbi drugostopenjskega organa, res podpisala tožnica, in ni mogoče z gotovostjo šteti, da je bila odločba drugostopenjskega organa tožnici vročena na dan, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 79. člena ZUS-1 pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje preveri pravilnost vročitve drugostopenjske upravne odločbe in pravočasnost tožbe.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - vprašanje, ki se nanaša na upravni postopek
Vrhovno sodišče v revizijskem postopku ne presoja pravilnosti (upravnega) postopka izdaje izpodbijanega akta in pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja (prvi in drugi odstavek 85. člena ZUS-1), zato vprašanja, ki se nanašajo na pravilnost upravnega postopka in pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, niso vprašanja, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo dovolilo in vsebinsko obravnavalo.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - zavrženje vloge zaradi neizpolnjevanja pogojev - zatrjevanje kršitev načela konkradiktornosti
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident mora najprej konkretno izpostaviti pomembno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v zadevi, šele nato je mogoča presoja zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega vprašanja. V tem primeru mora skladno s trditvenim in dokaznim bremenom opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami Vrhovnega sodišča, s katerimi utemeljuje odstop od sodne prakse, in zatrjevano odstopanje utemeljiti.
ZUS-1 člen 2, 17, 17/1, 17/2, 36, 36/1-3, 36/1-4. ZUP člen 42, 43, 142, 143, 229, 229/2. URS člen 22, 23.
zavrženje tožbe - pogoji za vložitev tožbe - upravni akt - izguba položaja stranke - stranka ob nastopu dokončnosti upravnega akta - prenehanje zakonitega zastopstva nad mladoletnima strankama - pravni interes za pritožbo
V upravnem sporu je tožnik lahko samo oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta (prvi odstavek 17. člena ZUS-1). To pomeni, da mora biti za vložitev tožbe zoper dokončni upravni akt določena oseba stranka upravnega postopka (ali drugega postopka izdaje upravnega akta) tudi ob nastopu dokončnosti izdanega upravnega akta.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 86, 92. ZGO-1 člen 152, 152/1. ZUN člen 73, 73/1. ZTLR člen 24, 25. SPZ člen 8, 49, 49/1, 54. ZSKZ člen 2, 2/1, 2/3, 2/5, 4, 14.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - inšpekcijski zavezanec za odstranitev nelegalne gradnje - pravna praznina - analogna uporaba 157. člena ZGO-1 - zakonska analogija - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - nelegalna gradnja
Inšpekcijski ukrepi zaradi nelegalne gradnje kot oblike nedovoljene gradnje se ob analogni uporabi 157. člena ZGO-1 primarno izrečejo investitorju oziroma lastniku nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastniku zemljišča, na katerem je takšna gradnja oziroma objekt.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je pravna oseba, ki ima v Republiki Sloveniji zakonska pooblastila v zvezi z opravljanjem nalog gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti države in v tem okviru tudi pooblastila za izvrševanje nalog glede zagotavljanja pravne in dejanske urejenosti le-teh. To med drugim pomeni tudi, da je dolžan skrbeti za zakonito stanje na zemljiščih in je zanj odgovoren. Zato mora (tudi) v primeru nelegalnih gradenj na zemljiščih, s katerimi gospodari, v imenu in na račun Republike Slovenije prevzeti bremena, ki jih zakon nalaga lastniku.
dovoljenost revizije - uporabno dovoljenje po samem zakonu - pomembno pravno vprašanje - vprašanje ne izhaja iz dejanskega stanja te zadeve
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentki kot pomembno pravno vprašanje navajata vprašanje, ki ne izhaja iz dejanskega stanja te zadeve, zato to vprašanje ni bistveno za odločitev v tej zadevi. V posledici tega tudi uveljavljani pogoj iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 za dovoljenost revizije ni izkazan.
dovoljenost revizije - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo - delno saniran poseg v prostor - odstop od sodne prakse VS ni izkazan - obveznost plačila ne glede na kasneje saniran poseg v prostor
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V obravnavani zadevi je bil postopek odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo uveden po uradni dolžnosti po tem, ko je upravni organ pristojen za izdajo odmerne odločbe prejel inšpekcijsko odločbo izdano na podlagi 152. člena ZGO-1. Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat pojasnilo, da je v takih primerih upravni organ vezan na inšpekcijsko odločbo. V odločbi X Ips 1551/2006 je tudi sprejelo stališče, da kasnejša odstranitev oziroma sanacija nelegalnega posega v prostor, za katerega je bila izdana inšpekcijska odločba, na odmero nadomestila ne vpliva.
Izpodbijana sodba od tega stališča kot tudi od odločb, s katerimi revident utemeljuje odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ne odstopa. V teh odločbah namreč ni podlage za zaključek, kot ga navaja revident, da naj bi obveznost plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora veljala le za v času odmerne odločbe nesanirane nezakonite posege v prostor.
dovoljenost revizije - zavrnitev izdaje gradbenega dovoljenja - vrednostni pogoj ne pride v poštev - načelo zakonitosti - zakoniti sodnik - vprašanja niso pomembna pravna vprašanja - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Pravica stranke, da o njeni zahtevi odloči zakoniti sodnik, ni odvisna od števila njenih zadev, ampak od v naprej določenega postopka dodeljevanja zadev sodnikom, kot ga določata Zakon o sodiščih in Sodni red. Zato vprašanje večkratnega odločanja senata v skoraj identični sestavi ni pomembno pravno vprašanje. Naslednje splošno vprašanje, o tem, kateri predpis mora uporabiti prvostopenjski upravni organ pri svojem odločanju, pa v pravni teoriji in sodni praksi ne vzbuja dvomov ali dilem. V skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) upravni organ praviloma odloči na podlagi predpisa, veljavnega v času odločanja, razen če zakonski (ali podzakonski) predpis ne določa drugače. Zato tudi to vprašanje za dovoljenost revizije ne zadošča.
Samo navedba splošnih posledic, ki izvirajo iz zakona ali drugega predpisa, na podlagi katerega je izdan upravni akt, brez konkretne navedbe in izkazanosti, zakaj naj bi ta posledica pomenila zelo hudo posledico, ki izvira iz odločitve, ki se izpodbija v upravnem sporu, za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - odmik od sosednjega zemljišča - odstop od sodne prakse VS ni izkazan
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ne drži revidentova navedba, da sodišče in pred njim upravna organa niso preverili, ali odmik predvidenih objektov od njegovega zemljišča omogoča oziroma zagotavlja redno rabo in vzdrževanje teh objektov brez posega v njegovo zemljišče, in da zato izpodbijana sodba odstopa od sodbe Vrhovnega sodišča, na katero se sklicuje. Ravno nasprotno, iz izpodbijane sodbe izhaja, da je bilo to v postopku preverjeno in ugotovljeno, da odmik táko rabo in vzdrževanje omogoča. V posledici tega uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1-1, 39/1-2. ZNP člen 37.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici - sprejem na zdravljenje brez privolitve - zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - duševna motnja - nujnost zdravstvene oskrbe
Podatki iz pacientove medicinske dokumentacije o večkratnih poskusih samomora in nujnosti zdravstvene oskrbe po samopoškodbi roke ob diagnosticirani duševni motnji z nesposobnostjo realitetne presoje in obvladovanja ravnanja utemeljujejo oceno o dopustnosti sprejema na zdravljenje brez privolitve zaradi resnega in konkretnega hudega ogrožanja svojega življenja in zdravja.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - ugasnitev terjatve - smrt oškodovanca po izdaji sodbe sodišča prve stopnje - podedljivost terjatve iz naslova nepremoženjske škode
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali je mogoče šteti, da je terjatev iz naslova nepremoženjske škode ugasnila, ker je oškodovanec umrl po izdaji sodbe sodišča prve stopnje in pred izdajo sodbe sodišča druge stopnje, čeprav je terjatev ugotovljena s pravnomočno sodbo.
pripor – sklep o upravičenosti pripora sodišča druge stopnje – preizkus, ali so še podani razlogi za pripor – utemeljen sum
Določba sedmega odstavka 392. člena ZKP po uveljavitvi ZPK-K (če je obtoženec v priporu, preizkusi sodišče druge stopnje, ali so še dani razlogi za pripor) se bistveno razlikuje od prej veljavne določbe sedmega odstavka 392. člena ZKP, ki je sodišču druge stopnje nalagala (če je bil obtoženec priporu), da se s sklepom pripor podaljša ali odpravi.
Ob ugotovitvi, da je isti priporni razlog še vedno podan, sodišču za takšno presojo ni treba v sklepu izdanem na podlagi sedmega odstavka 392. člena ZKP (ponovno) utemeljevati vseh zakonskih pogojev iz 201. člena ZKP (utemeljenost suma, priporni razlog, neogibnost pripora), ki izhajajo iz prej izdanih sklepov o odreditvi oziroma podaljšanju pripora.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - PREDHODNO ODLOČANJE SEU
VS0018001
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Direktiva 72/166/EGS Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju Zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3, 3/1. ZOZP člen 1a, 1a-1. ZVCP-1 člen 19. OZ člen 3, 82.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovanje AO plus - obseg zavarovalnega kritja - direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti - razlaga direktive - razlaga pogodbe - pojem prometne nesreče - pojem uporabe vozila - škoda zaradi uporabe traktorja - načela obligacijskega prava - odločba SEU - pristojnost SEU
V skladu z določbo 267. člena PDEU SEU ni pristojno presojati nacionalne zakonodaje članic EU, ki ni v povezavi z evropsko zakonodajo. V spornem primeru sta pravdni stranki sklenili - ne obvezno zavarovanje v cestnem prometu - temveč prostovoljno - pogodbeno zavarovanje (AO plus), katerega pa Direktiva, kot tudi ne vse druge prejšnje direktive, navedene v sodbi C-162/13 SEU, niti kakšen drug predpis EU ne ureja. Torej ne gre za kogentna pravila evropskega prava, katera bi moralo sodišče uporabiti v konkretnem primeru, s čimer odpade tudi možnost presoje v smislu navedene interpretacije sodbe SEU. To še posebej velja v spornem primeru, ko sta pravdni stranki vezali zavarovalni primer ožje – na škodo nastalo v prometni nesreči in ne na vsakršno uporabo vozila; zgolj v slednjem primeru bi se lahko nakazala možnost posredne evro skladne razlage tudi s pomočjo interpretacije pojma uporabe vozila, kot to izhaja iz navedene sodbe SEU.
V spornem primeru gre za pogodbeno avtonomijo zavarovalnice in zavarovanca, ki izključuje tudi uporabo določb ZOZP, ki ureja le obvezna zavarovanja, med drugim tudi določbe 1. točke 1.a člena ZOZP, ki definira širši pojem od prometne nesreče - vsakršno nesrečo, ki nastane zaradi uporabe prometnega sredstva, torej dogodek, pri katerem je nastala škoda zaradi uporabe vozila.