ZZZDR člen 129. ZPP člen ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
razmerja med starši in otroki - preživljanje otroka - višina preživnine - znižanje preživnine - denarna pomoč staršev preživljalca
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialno pravno pravilno stališče sodišča druge stopnje, da se pri odmeri višine preživnine upošteva denarno pomoč tožnikovih staršev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča
Vsako nestrinjanje ali nezadovoljstvo s postopanjem sodnih organov nima za posledico prenosa krajevne pristojnosti, ampak imajo stranke v prvi vrsti na voljo sistem pravnih sredstev proti sodnim odločbam. Če tožba toženki res ni bila vročena, v posledici česar je bila zamudna sodba izdana nezakonito, lahko toženka to procesno kršitev uveljavlja s pritožbo, ki jo je tudi vložila.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3, 339, 339/2-8, 339/2-14.
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomajkljivosti sodbe - opredelitev sodišča o dejstvih in dokazih
Revizija se dopusti glede procesne korektnosti opredelitve sodišč nižjih stopenj do trditev in dokaznih predlogov o delni neodplačnosti sporne pogodbe.
Seštevanje vrednosti po prvem odstavku 41. člena in petem odstavku 367. člena ZPP pri subjektivni kumulaciji zahtevkov v primeru navadnega sosporništva ne pride v poštev.
Bistvena sporočilnost spornega časopisnega prispevka se nanaša na stanje stanovanja, ki ga je S. R. oddala v najem tožnici in na potek sodnih postopkov, ki so bili povezani s posestjo navedenega stanovanja. Trditve v predlaganem popravku (npr. trditev, da S. R. ni lastnica hiše, da tožnica v stanovanju ni naselila golobov in na njihovo obnašanje ni mogla vplivati) ne predstavljajo relevantnega zanikanja dejstev v spornem prispevku in zato s popravkom nedvomno ne bi bil vzpostavljen logičen diskurz med stališči novinarja in predlagateljico popravka, ki bi uporabnikom medija omogočil oblikovanje racionalnega stališča o prispevku.
Materialno trditveno (in dokazno) breme za dejstva, ki vodijo do zaključka o nastali škodi, leži na strani tožnika. Zaradi vezanosti na materialno pravo ves čas postopka ostaja enako. Procesno dokazno breme pa je zgolj procesni odraz materialnega dokaznega bremena in stranki nalaga, da v postopku navede dejstva in predlaga dokaze, ki so zanjo glede na materialno pravo odločilni za uspeh. Glede na uspeh dokazovanja pa lahko prehaja od ene stranke k drugi.
Tožnik, ki je pojasnil, da zahteva izgubo dohodka pri opravljanju odvetniške dejavnosti, in ponudil tudi način, po katerem naj sodišče njen obseg ugotovi, je zadostil svojemu trditvenemu bremenu in zahtevi po sklepčnosti tožbe. Ugovori, ki jih v postopku postavi nasprotna stranka, praviloma nanjo ne morejo vplivati.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. ZZZDR člen 52, 52/1, 52/2. ZN člen 47, 47-1.
nedopustnost izvršbe - ugovor tretjega - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem - sporazumno razpolaganje - privolitev zakonca - konkludentna privolitev - obličnost - zastavna pravica na nepremičnini - dobrovernost zastavnega upnika
V sodni praksi in teoriji je uveljavljeno stališče, da gre za skupno in sporazumno razpolaganje s skupnim premoženjem tudi v primeru, če zakonec naknadno odobri razpolaganje svojega zakonca, pri čemer ni potrebno, da je (predhodna ali naknadna) privolitev zakonca izrecna oziroma v določeni obliki - zadošča konkludentno izraženo soglasje (ob predpostavki, da je zakonec seznanjen z razpolaganjem).
začasna odredba - dostop do volišča - časovna omejenost za izdajo začasne odredbe - uporaba ZIZ v upravnem sporu
Po presoji Vrhovnega sodišča bi sicer moralo sodišče prve stopnje o zahtevi za izdajo začasne odredbe odločiti po vsebini in je ne bi smelo zavreči iz razloga, da je v tej zadevi že odločilo o tožbi, saj se začasna odredba lahko izda do izdaje pravnomočne odločbe (drugi odstavek 32. člena ZUS-1), sodba sodišča prve stopnje pa še ni pravnomočna. Sodišče prve stopnje bi lahko torej ob sodbi izdalo tudi začasno odredbo z učinkom do pravnomočne odločitve v upravnem sporu. Ker pa je za izdajo začasne odredbe ob odločanju o pritožbi v upravnem sporu pristojno tudi Vrhovno sodišče, je za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva pritožnikov njuno zahtevo za izdajo začasne odredbe Vrhovno sodišče presojalo po vsebini in na tej podlagi odločilo o zakonitosti sklepa sodišča prve stopnje.
Glede na to, da se zahteva za izdajo začasne odredbe nanaša na bodoče ravnanje tožene stranke, torej na omogočanje uresničevanja volilne pravice pritožnikov ob glasovanju na referendumu, bi moral iz dejanskega stanja zadeve izhajati spor med tožečo in toženo stranko upravnega spora glede načina uresničevanja volilne pravice pritožnikov, ki bi ga moralo sodišče urediti z začasno odredbo in s tem preprečiti nastanek težko popravljive škode. Vendar pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi tak spor sploh ne obstaja.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni oblikovano - revizijske navedbe o kršitvah materialnega prava
Če bi moralo Vrhovno sodišče na podlagi revizijskih navedb o zmotni uporabi materialnega prava samo oblikovati pravno vprašanje in ga nato še opredeliti kot pomembno (ker njegova rešitev presega pomen za konkretno zadevo), niso izkazani pogoji za dovolitev revizije iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2. ZDen člen 10, 10/2.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - trditveno in dokazno breme - pomembno pravno vprašanje - FIP - rešeno pravno vprašanje - vrednostni kriterij - vrednost spora v uvodu revizije - zavrženje revizije
Vprašanje, ki je v sodni praksi že rešeno, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj odločitev o tem vprašanju ni več objektivno pomembna z vidika pravnega reda kot celote, tj. za zagotavljanje pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
Če v uvodu revizije navedena sporna vrednost (t. i. punctum) v reviziji ni pojasnjena, niti ni razvidna iz dokončnega upravnega akta, ki je predmet izpodbijanja v upravnem sporu, in iz katerega sicer izhaja, da je denacionalizacija obravnavanega premoženja zahtevana v obliki odškodnine v obveznicah Slovenske odškodninske družbe, revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
URS člen 2, 22, 127, 157. ZUS-1 člen 22, 83, 86. EZ člen 64n.
dovoljena revizija - varstvo pravnih pričakovanj - pomembno pravno vprašanje - obseg revizijske presoje v upravnem sporu
Vrhovno sodišče o dovoljenosti revizije odloča na podlagi ZUS-1 ob primerni uporabi določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V postopku odločanja o dovoljenosti revizije po 83. členu ZUS-1 pa procesno jamstvo obrazloženosti ni niti primarno niti odločilno. Vrhovno sodišče je v zvezi s tem že vzpostavilo obsežno prakso, iz katere je razvidno, na podlagi kakšnih zahtev bo revizijo dovoljevalo in s tem že doseglo stopnjo jasnosti in preglednosti, ki strankam omogoča jasno zavedanje njihovih procesnih možnosti glede dovoljenosti revizije.
Vrhovno sodišče mora kot revizijsko sodišče na pravilno uporabo materialnega prava po določbi 86. člena ZUS-1 paziti po uradni dolžnosti. Vendar pa ima navedeni preizkus v upravnem sporu svoje meje, saj je tudi kritika pravne presoje ugotovljenih dejstev lahko celovita le ob ustrezni revizijski trditveni podlagi, v postopku revizije pa se presoja tudi omejuje na obseg, ki izhaja iz dovoljenosti revizije kot vsebinske procesne predpostavke. To pomeni, da se v primeru, da je revizija dovoljena zaradi odgovora na pomembno pravno vprašanje (2. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1) tudi presoja sodišča v postopku revizije omejuje na trditveno podlago revidenta in okvir presoje, ki izhaja iz navedenega pomembnega pravnega vprašanja.
Načelo varstva zaupanja v pravo posamezniku in pravni osebi zagotavlja, da država pravnega položaja posameznika oziroma pravne osebe ne bo poslabšala arbitrarno, to je brez razloga, utemeljenega v prevladujočem javnem interesu. Ker gre za splošno pravno načelo in ne neposredno za eno od človekovih pravic, katerim po 15. členu Ustave pripada strožje varstvo zoper morebitne omejitve in posege, to načelo nima absolutne veljave.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS1015389
ZMZ člen 2, 2/2, 21, 21/3, 23, 23/1-10, 26, 27, 27/5, 27/6, 91, 91/3. ZPP člen 8, 239, 239/1.
mednarodna zaščita - status begunca - splošna verodostojnost prosilca - preganjanje zaradi istospolne usmerjenosti - pripadnost določeni družbeni skupini - sodna odločba o statusu begunca kot dovoljenje za stalno prebivanje - neposredna izvedba dokazov - prosta presoja dokazov - prevod subjektivnih vprašanj
Pri ugotavljanju splošne verodostojnosti je treba upoštevati ne le elemente, ki govorijo v škodo, ampak tudi v prid prosilčevi verodostojnosti, in upoštevati posameznikovo subjektivno dojemanje dogodkov ter vpliv poteka časa na pomnjenje.
Kaznivost homoseksualnih dejanj v državi je pokazatelj, da družba dojema osebe, ki taka dejanja prakticirajo, za nesprejemljive in zato drugačne, s tem pa za pripadnike določene družbene skupine. Vendar sodba C-199/12 do C-201/12 ne izpostavlja kaznivosti tovrstnih ravnanj kot okoliščine, ki mora biti vselej podana, da je mogoče šteti, da družba neko skupino dojema kot (od sebe) različno.
Odločitev, da sodna odločba o priznanju statusa begunca velja kot dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji, začne učinkovati s pravnomočnostjo sodbe.
Vprašanje „ali menite, da je bilo srečanje v kavarni z napadalci slučajno, ali pa je bilo srečanje vnaprej predvideno in posilstvo načrtovano, še preden ste se spoznali v kavarni?“ pomeni kršitev prepovedi iz prvega odstavka 239. člena ZPP.
V obravnavani zadevi, ko je bila odločitev odvisna med drugim tudi od tega, ali je bil tožnik že žrtev preganjanja zaradi istospolne usmerjenosti, tako vprašanje pričo, ki je tožnikov življenjski partner, napeljuje, kako naj odgovori, saj kot alternativo predstavi tisto, kar se jasno ponuja v prid ugotovitvi o še večji tožnikovi izpostavljenosti preganjanja, ki se kaže v vnaprej premišljenem napadu nanj.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007806
ZP-1 člen 59, 59/3, 155, 155/1-8, 155/2, 167, 167/2. ZPrCP člen 8, 8/1, 8/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve - pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe – odgovornost lastnika vozila - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe
Stališče, da bi morala kršiteljica kot direktorica pravne osebe, ki je lastnik vozila, v svojem podjetju ustrezno ukrepati in preveriti vse okoliščine z namenom ugotovitve, kdo dejansko je v času storitve prekrška vozil osebni avtomobil, sicer se sama odgovornosti ne more razbremeniti, je materialnopravno zmotno.
zastaranje pregona - procesna predpostavka za začetek postopka – začetek postopka o prekršku
Zakon ne določa, kdaj se postopek o prekršku začne po uradni dolžnosti, vendar mora biti dejanje prekrškovnega organa tako individualizirano, da se nanaša na konkretnega kršitelja in konkretno dejanje, neposredno usmerjeno v pregon storilca zaradi prekrška.
V konkretnem primeru je bil postopek o prekršku začet z izdajo plačilnih nalogov na ime lastnice vozila, s tem pa v celoti izpolnjena procesna predpostavka, ki omejuje začetek postopka o prekršku na trideset dni.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007796
ZP-1 člen 65, 65/5. ZVoz člen 60, 60/2.
pravice obrambe - možnost izjave o prekršku - odločanje sodišča - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - vožnja z vozniškim dovoljenjem, izdanim v tujini – zakonski znaki prekrška
Zakonodajalec je začetek teka dve letnega roka, v katerem sme državljan Republike Slovenije voziti z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki mu ga je izdal organ tuje države (drugi odstavek 60. člena ZVoz), vezal na trenutek prijave prebivališča v Republiki Sloveniji in ne na njegov dejanski namen, da prebiva v Republiki Sloveniji.
ZP-1 člen 59, 59/3, 62, 155, 155/1-8, 155/2, 167, 167/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev sodbe
Navedbe zahteve za sodno varstvo, s katerimi je storilka zatrjevala, da je bila kaznovana za isti prekršek dvakrat, so dovolj konkretizirane in hkrati bistvene, zato se je sodišče dolžno do njih konkretno opredeliti.
Sodba nima razlogov, če sploh nima obrazložitve ali če nima obrazložitve o kateri izmed odločb, vsebovanih v izreku.
ZP-1 člen 167, 167/2, 171, 202c, 202c/4. ZKP člen 427.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - zahteva za sodno varstvo - obrazložitev - presoja navedb zahteve - nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – invalidnost
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je storilec kljub invalidnosti I. kategorije sposoben opravljati naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti ter o zadevi ponovno odločiti.
pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - vnaprejšnja dokazna ocena
Pravica obdolženca, da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist, sodi med temeljna jamstva poštenega postopka iz 29. člena Ustave, ki morajo biti obdolžencu zagotovljena tudi v postopku o prekršku.
Ob upoštevanju teže očitanega kaznivega dejanja in stopnje nevarnosti ponavljanja tovrstnih kaznivih dejanj je podano sorazmerje ne samo s posegom v svobodo obeh obdolžencev, temveč tudi glede trajanja pripora.