Kadar ni okoliščin, ki bi nakazovale, da je pravnomočna sodna odločba o dodelitvi mladoletnega otroka v vzgojo in varstvo oziroma o določitvi stikov v nasprotju z največjimi koristmi otroka, sodišča protipravnost odvzema mladoletne osebe lahko v zadostni meri utemeljijo s sklicevanjem, da je ravnanje v nasprotju s pravnomočno sodno odločbo. Predpostavlja se, dokler se ne izkaže drugače, da pravnomočna sodna odločba temelji na spoštovanju načela največje koristi otroka.
Dolžnost sodišča druge stopnje, da ugotavlja določene kršitve po uradni dolžnosti, ne odvezuje vlagatelja, da na kršitve, ki se uveljavljajo v zahtevi za varstvo zakonitosti, opozori že v pritožbi.
ZIZ člen 166, 166/2. ZS člen 114. ZS-H člen 24. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-13.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnine - kraj, kjer leži nepremičnina
Za opravo izvršbe na nepremičnino, ki leži v katastrski občini I. (2626), je pristojno Okrajno sodišče v Piranu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007645
ZKP člen 334, 371, 371/2, 372, 372-1, 395, 395/1, 420, 420/2. KZ-1 člen 249, 249/1, 249/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – dokazni postopek – zasliševanje prič - zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - davčna zatajitev - večja premoženjska korist - nadaljevano kaznivo dejanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Neplačilo DDV, DMV in okoljske dajatve za mesece, ki jih je pritožbeno sodišče izločilo iz opisa kaznivega dejanja, ne presega velike premoženjske koristi oziroma 50.000,00 EUR, ki je kot objektivni pogoj kaznivosti določena pri kaznivem dejanju davčne zatajitve. Zato posamezni dejstveni opisi predstavljajo le znake prekrškov. Interpretacija, ki bi preko seštevka vrednosti iz posameznih dejanj omogočala pretvorbo prekrškov v kaznivo dejanje, bi presegla okvir dovoljene razlage določb Kazenskega zakonika in bi bila obsojencu v škodo.
ZKP člen 201, 201/1-3, 372, 372-1. KZ-1 člen 213, 213/1.
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - izsiljevanje
Presoji preiskovalne sodnice, da je obdolženec dejanje smiselno priznal, ni mogoče oporekati. Obdolženec je v svojem zagovoru povedal, da je oškodovancu motorno kolo odvzel in mu ga ni vrnil. Ugotavljanje razlogov za njegovo dejanje pa bo predmet nadaljnjih faz tega kazenskega postopka.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - pravni interes
Stranka v zadevi, ki je že pravnomočno končana, nima pravnega interesa za delegacijo pristojnosti. Postopek oprostitve plačila sodne takse ali njene izterjave ne pomeni vsebinskega odločanja o zadevi, zato zanj delegacija pristojnosti ni predvidena.
LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017647
ZZD člen 14, 14/1, 184, 226, 226/1. ZZ člen 62, 62/1, 66, 66/1. ZTLR člen 12, 12/1.
pridobitev lastninske pravice - lastninjenje - družbena lastnina - nepremičnine - nepremičnine zavodov - absolutno stvarno upravičenje na družbeni lastnini - pravica uporabe - pravica upravljanja - pravica razpolaganja - družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi - produkcijsko sredstvo - prehod stvari v družbeno lastnino - povezanost objekta z zemljiščem - sodba presenečenja
Čeprav se je za prehod stvari v družbeno lastnino praviloma zahteval pravni naslov, je lahko stvar kot delovno sredstvo delovne organizacija prešla v družbeno lastnino tudi brez pravnega naslova, če je imela takšen položaj glede na svoj ekonomski namen. Odraz takšne ureditve je določba prvega odstavka 226. člena ZZD, ki je v primeru prehoda nepremičnine kot produkcijskega oz. delovnega sredstva v družbeno lastnino brez pravnega naslova omogočala zahtevek na vrnitev takšne stvari, ki pa je bil časovno omejen. Takšna ureditev dodatno kaže, da je stvar postala delovno sredstvo v družbeni lastnini takoj, ko je, ekonomsko gledano, delovna organizacija z njo začela opravljati svojo funkcijo.
dovoljenost revizije - vpis stavbe v kataster stavb - pomembno pravno vprašanje - odstop od prakse sodišča prve stopnje in neobstoj prakse Vrhovnega sodišča - obnova postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - seznanitev z upravno odločbo
Revident, ki uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ali neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje, odstop oziroma neenotnost izkazati glede konkretnega pravnega vprašanja, ki je pomembno za odločitev v zadevi. Hkrati mora skladno s trditvenim in dokaznim bremenom opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe z odločbami Vrhovnega sodišča, v zvezi s katerimi utemeljuje odstop od sodne prakse, oziroma sodbami sodišča prve stopnje, v zvezi s katerimi zatrjuje neenotnost, in zatrjevano odstopanje oziroma neenotnost utemeljiti.
zavrnitev izdaje začasne odredbe v revizijskem postopku - izvrševanje pravnomočne sodbe
Iz določbe 84. člena ZUS-1 je razvidno, da gre za razmerje med revizijo (izrednim ravnim sredstvom) in pravnomočno sodbo oziroma izvršitvijo pravnomočne sodbe, zoper katero je revizija vložena, ne pa za razmerje med revizijo in upravnim aktom.
Vsebinski pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, so sicer pri obeh začasnih odredbah enaki, vendar je procesna situacija drugačna.
V primeru vložene revizije je takšno varstvo možno zahtevati le ob pogojih, ko varstvo zahteva tisti revident, ki bi mu izvršitev sodbe sodišča prve stopnje utegnila povzročiti zatrjevane posledice. To pa bi se lahko zgodilo le v primerih, ko bi sodišče prve stopnje meritorno odločilo o pravici oziroma obveznosti v upravnem sporu.
dovoljenost revizije - ukrep tržnega inšpektorja - odprava neskladnosti glede tehničnih zahtev za proizvode - vrednostni kriterij - obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - objektivni pomen revizije - vprašanje se nanaša na pogodbeno razmerje - zelo hude posledice ne izhajajo iz v tem upravnem sporu izpodbijane odločitve
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidentke.
V obravnavani zadevi obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Ker revidentka kot izhodišče pravnega vprašanja, ki naj bi bilo pomembno v obravnavani zadevi, postavlja vprašanje, ki se nanaša na razlago pogodbenega razmerja med njo in pogodbeno stranko v zvezi s prevzemom proizvodov in pri tem niti ne pojasni, zakaj bi bila odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, ni izkazala izpolnjevanja pogoja iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker zelo hude posledice, na katere se sklicuje revidentka ne izhajajo iz odločbe, izpodbijane v tem upravnem sporu, revidentka pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.
brezplačna pravna pomoč - delegacija pristojnosti - drugi tehtni razlogi - objektivna nepristranskost sodišča - odškodnina zaradi nepravilnega postopanja bivšega predsednika pristojnega sodišča - združitev zadev
V obravnavanem primeru je delegacija pristojnosti utemeljena, saj utegne okoliščina, da prosilec zatrjuje nepravilnosti v postopanju nekdanjega predsednika sodišča, ki je stvarno pristojno za odločanje o brezplačni pravni pomoči za iztožitev odškodnine zaradi teh nepravilnosti, povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
ZMZ člen 2, 2/2, 26, 26/1-5. Konvencija o statusu beguncev (Ženevska konvencija) člen 1a.
mednarodna zaščita - priznanje statusa begunca - državljan Sirije - Kurd - že priznan status subsidiarne zaščite - vrnitev v izvorno državo - vpoklic v vojsko kot razlog za priznanje statusa begunca - izogibanje vojaški službi - dovoljenje za stalno prebivanje vezano na pravnomočnost sodbe
Če je podana povezava med razlogi preganjanja in dejanji preganjanja v skladu z 1.A členom Ženevske konvencije v situaciji oboroženega spopada, kot poteka v Siriji, za priznanje statusa begunca, glede na okoliščine obravnavanega primera, zadostuje izogibanje vpoklicu v vojsko, dezerterstvo ali posamezniku pripisano politično prepričanje. Grozeče preganjanje v situaciji državljanske vojne (kot poteka v Siriji) namreč ne pomeni zgolj resne škode v smislu tretje alineje 28. člena ZMZ (resna in individualna grožnja za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada).
ZUP člen 279, 279/1-2, 279/1-3, 279/1-6. ZDen člen 2, 51, 51/1. ZUS-1 člen 86.
dovoljena revizija - denacionalizacija - ničnost odločbe - odločba, ki je ni mogoče izvršiti - lastninska pravica na vrnjenem zemljišču
V sodni praksi Vrhovnega sodišča je ustaljeno sodišče, da je odločba o denacionalizaciji nična, če na vrnjeni nepremičnini obstoji lastninska pravica ali pravica uporabe v korist fizične oziroma civilno pravne osebe.
UPRAVNI SPOR - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VS1015201
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 343.
procesne predpostavke za pritožbo - neplačilo sodne takse - umik pritožbe - pravica do pravnega sredstva - oprostitev plačila sodne takse
Po 105. a členu ZPP je plačilo sodne takse procesna predpostavka za pritožbo. Izostanek njenega plačila v roku, ki ga stranki določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse in v katerem jo pouči na posledice neplačila, ima ob neobstoju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks za posledico presumpcijo umika pritožbe.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali gre v konkretnem primeru tudi po nasprotni tožbi dejansko za upravičen zahtevek jamčevalne narave in ali je treba v primeru, če gre po nasprotni tožbi za jamčevalni zahtevek postaviti v zadevi, kakršna je konkretna, poleg dajatvenega zahtevka (iz naslova preveč zaračunane in preveč terjane najemnine) tudi oblikovalni zahtevek za znižanje najemnine.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nepopolna vloga - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - odpadla pravna podlaga - plačilo neobstoječega dolga, v izogib sili - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije je posebna vrsta sodnega predlagalnega akta, ki zaradi svoje narave (to pa je zagotovitev enotne sodne prakse oziroma razvoj prava preko sodne prakse) od strank zahteva pravno skrbno in natančno ter konkretno utemeljitev. Osrednji del predloga za dopustitev revizije je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje (četrti odstavek 367b. člena ZPP). V tem delu so zakonske zahteve do strank celo bistveno strožje kot v primeru revizije same.